Franja

prehód crossing; passage

prehód čez mejo frontier (ali border) crossing, crosspoint
prehód čez ulico street crossing
prehód čez železnico level crossing
podzemski prehód (podhod) subway
označen prehód za pešce (zebra) pedestrian crossing, zebra crossing
prehód od vojne k miru transition from war to peace
prehód k dnevnemu redu moving on to the agenda

prehód passage moški spol , pas moški spol , franchissement moški spol , passe ženski spol , couloir moški spol ; (v gorski verigi) trouée ženski spol ; (med dvema zidovoma) allée ženski spol ; (potnikov, blaga) transit moški spol ; figurativno transition ženski spol , raccord moški spol , perçage moški spol

prehod čez Alpe le passage des Alpes
prehod čez cesto passage clouté
prehod čez reko franchissement d'une rivière
prehod iz enega glasu v drugega (glasba) port moški spol de voix
prehod pod zemljo, zemeljski prehod passage souterrain
prehod prepovedan passage interdit, interdiction (ali défense) de passer
brez prehoda (figurativno) sans transition
ni prehoda! on ne passe pas!
prednostni prehod (čez križišče) passage protégé
železniški prehod passage à niveau
brutalen, hiter prehoden transition brutale, rapide

prehòd paso m ; pasaje m ; cruce m (de vía); transición f

prehod čez Alpe paso m de los Alpes
prehod v drugo posest traspaso m
železniški prehod (čez progo) paso m a nivel
prehod prepovedan! ¡no hay paso!, ¡prohibido el paso!

prek¹ [é] (čéz) hinüber
tam prek drüben
in prek und darüber
| ➞ → čez, preko

preko¹ [é] (čéz)

1. herüber, hinüber
tam preko drüben

2. (več) darüber

3. z glagolom herüber-, hinüber- (podati herüberreichen, hinüberreichen); durch- (hiteti preko česa (etwas) durcheilen); über- (iti übergehen, padati überfallen, peljati überfahren, položiti überlegen, teči überlaufen, überlaufen, überströmen, viseti überhängen, überfallen, voditi überführen); darüber (napisati darüberschreiben), übereinander-, aufeinander- (položiti drugo preko drugega [übereinanderlegen] übereinander legen, [aufeinanderlegen] aufeinander legen); (iz okvirov) hinaus- (segati hinausreichen, figurativno hinausgreifen, štrleti hinausragen)

preko² [é]

1. (čez) časovno, krajevno: über (preko roba über den Rand, preko noči über Nacht, die Nacht über, preko tega darüber, eno preko drugega übereinander); über (etwas) hinweg über … hinweg

2. (dlje od) über hinaus (preko cilja über das Ziel hinaus, preko tega darüber hinaus)
imeti česa preko glave bis über die Ohren
iti preko česa (etwas) überschreiten
segati preko česa über (etwas) hinausreichen

3. reke, avtoceste ipd.: (na drugo stran) über den [Fluß] Fluss, nach drüben; (na drugi strani) jenseits (jenseits des Flusses), drüben

4. način:
preko menjave auf dem Tauschweg, im Tauschweg; via (preko satelita via Satellit)
|
figurativno biti preko česa über (etwas) hinaus sein
iti preko česa (etwas) übergehen, molče: mit Stillschweigen übergehen, hinweggehen über, hinwegsehen über, (hote zanemariti) sich über (etwas) hinwegsetzen
naraščati preko vseh meja ausufern
odločati preko čigave glave über (jemandes) Kopf hin entscheiden
streljati preko cilja über das Ziel hinausschießen
živeti preko svojih možnosti über seine Verhältnisse leben

prekobáliti (-im) perf.

A) scavalcare; superare:
prekobaliti ograjo scavalcare la siepe

B) prekobáliti se (-im se) perf. refl. (prevrniti se) ribaltarsi, rovesciarsi;
prekobaliti se čez plot scavalcare lo steccato

prekopícniti se prekopicávati se to turn head over heels, to tumble

prekopícniti se, prekopicávati se drug čez drugega to tumble over one another; (pri telovadbi) to turn a somersault

prekriválo (-a) n mantello, manto; copertone; coperta:
čez voz so položili veliko pokrivalo sul carro stesero un copertone
snežno prekrivalo mantello di neve, manto nevoso
posteljno prekrivalo sovraccoperta, copriletto

prelágati (-am) | preložíti (-ím) perf., imperf.

1. spostare;
reka prelaga strugo il fiume cambia l'alveo

2. trasbordare

3. addossare, gravare:
prelagati odgovornost na druge addossare la responsabilità su altri; scaricare la responsabilità su altri, addossare la responsabilità ad altri
prelagati krivdo na drugega incolpare un altro, scaricare la colpa su un altro, addossare la colpa a qualcun altro

4. rinviare, differire, aggiornare:
preložiti izstrelitev satelita rinviare il lancio del satellite
preložiti sejo rinviare, aggiornare la seduta
obrt. prelagati šibe, vitre eno čez drugo intrecciare i vimini
grad. preložiti streho ricoprire il tetto
grad. preložiti cesto spostare il tracciato della strada

prelaz moški spol (-a …) geografija der [Paß] Pass, [Bergpaß] Bergpass, v Alpah: [Alpenpaß] Alpenpass
cesta čez prelaz die [Paßstraße] Passstraße
najvišja točka prelaza der [Paßhöhe] Passhöhe

preláz (gorski) paso m ; puerto m

železniški prelaz (čez progo) paso m a nivel

prelàz (gorskl) col moški spol ; (v Pirenejih) port moški spol ; (ozek) porte ženski spol ; (čez progo) passage moški spol à niveau

prelaz Vršič col du Vršič
prelaz čez prelaz franchissement moški spol d'un col
cesta čez gorski prelaz route ženski spol de col

premō -ere, pressī, pressum

I.

1. tiščati, pritisniti (pritiskati): ad pectora natos V., genibus praecordia O. klečati na … , pede p. aliquem V. stopiti na koga, p. anguem V. stopiti na kačo, pohoditi kačo, vestigia p. alicuius T. stopati za kom, vestigia p. per ignem V. iti skozi ogenj, membra paterna rotis inductis p. O. peljati se čez … , policem Plin. palec (palce) tiščati (kot znamenje naklonjenosti); iuvenci pressi iugo O. vpreženi v jarem; occ. telesno se združiti (združevati) z žensko, (o)skruniti žensko, storiti ženski silo, posiliti (posiljevati): uxorem Suet., anhelantem Peucen Val. Fl.; (o petelinu) rástiti (se), pariti se, jarčiti (se), naskočiti (naskakovati): feminas premunt galli Mart.; metaf.: litus p. H. voziti se ob bregu, latus O. dotikati se, aëra Lucan. leteti, insulam premit amnis O. obteka, obliva, obdaja, obkroža.

2. obteževati, težiti kaj (koga), ležati, sedeti na čem: Tib., Pr., Sen. tr. idr., trabes premunt columnas H., carinae pressae V. obložene, p. toros O., p. pharetram cervice O., phaleras auro Stat. obložiti = (o)krasiti, frondes ore caducas O. leže(č) tiščati obraz (v listje), p. terga equi O., p. ebur O. sedeti na kurulskem stolu, saltus montium praesidiis L. (obilno) v velikem številu zasesti, zastaviti, zapreti, forum p. Ci. pogosto obiskovati; metaf. stiskati, pestiti, nadlegovati, mučiti, težiti, tlačiti: aerumnae me premunt S., necessitas eum premebat Ci., iussa Faunique premunt V. te vznemirjajo, premor formidine V. ali periculo, valetudine N.; pass. premi tudi biti (nahajati se) v stiski: premi inopiā, re frumentariā C. ali aere alieno C., Ci. zaradi …

3. pritiskati na koga, za kom, delati komu silo, biti nasilen do koga, dreviti za kom, poditi, goniti, preganjati koga, poganjati se za kom, zasledovati koga: videbat, uti … hac fugerent Grai, premeret Troiana iuventus V., p. hostem (urbem V.) obsidione C., aliquem telis V., novissimos C., premi viderent C. da so v stiski, premere hostes de loco superiore C. potiskati, apri cursum clamore V., cervum clamore in retia V. poditi; metaf. privi(ja)ti, trdo prije(ma)ti, pestiti koga: criminibus veris aliquem O., cum ad exeundum premeretur, exire noluit N., premi se procuratoribus Ci., me verbo premis Ci. držiš me za besedo, culpam poena premit comes H. kazen nastopa takoj za krivdo, premere argumentum Ci. živo poudarjati, propositum O. ostajati (vztrajati) pri sklepu, držati se sklepa, ne odstopiti od sklepa.

4. pokri(va)ti, kriti, zakriti (zakrivati), zagrniti (zagrinjati): comam coronā V., canitiem galeā V., mitrā capillos O., crinem fronde O., calix testo pressus O., arva pelago premere H. poplaviti; pren.: pressus gravitate saporis O., quies ventos nocte pressit V. (o spanju), pressit iacentem alta quies V.; occ. zakopa(va)ti, pokopa(va)ti: ossa male pressa O., quod terrā premam H.; metaf. zakri(va)ti, skri(va)ti, pokri(va)ti, pritajiti (pritajevati): lumen obscura luna premit V., curam sub corde V., gemitum sub imo corde V., dolorem alto corde V., iram T., pavorem vultu T., pressa est gloria facti V. je omračena (zamračena), je nanjo padla senca, haec non premit ore V. ni zamolčal. —

II. (s postranskim prepozicionalnim pomenom)

1. vtisniti, vtiskati (vtiskavati, vtiskovati), potisniti (potiskati), poriniti (porivati): vestigio leviter presso Ci., pressus vomer V. vtisnjen, globoko zarezujoč (zarezavajoč), cubito remanete presso H. s komolcem, vtisnjenim v blazino = z uprtim komolcem, p. dentes in vite O., ensem Lucan., pollicem Pr. pritisniti, ferrum in guttura O., hastam sub mentum V., od tod: hastā premere V. prebosti; occ.
a) saditi, vsaditi (vsajati), zasaditi (zasajati): virgulta per agros, papaver V., pressi propaginis arcus V. upognjena (v zemljo zapičena) grebenica.
b) zaznam(en)ovati: rem notā aeternā O.

2. (navz)dol potisniti (potiskati), (navz)dol tiščati, (navz)dol spustiti (spuščati): currum O. v globino usmeriti, aulaea premuntur H. zastor se spusti, pade (ob začetku igre), mundus premitur Libyae devexus in austros V. se znižuje (visi) proti Libiji; s prolept. obj.: sulcum V. globoko zabrazditi, globoko zaorati, fossam Plin. iun. izkopati, cavernae in altitudinem pressae Cu. globoko izkopane; occ. na tla podreti (vreči), pobiti, ubiti, potolči: armigerum Remi premit V., pressus et exanimatus est T., paucos erumpere ausos circumiecti pressere T.; metaf.
a) poniž(ev)ati, v nič da(ja)ti, za malo šteti, malo ceniti, ne ceniti, zaničevati, prezirati, omalovaževati, podcenjevati, ne upoštevati: premendo superiorem se extollebat L., extollere vires gentis, contra premere arma Latini V., laudet domi, premat extra limen (sc. mea opuscula) H., humana omnia p. Ci.
b) preseči (presegati, presezati), prekositi (prekašati): facta premant annos O., vetustas laude saecula nostra premat O., Latonia nymphas premit Stat.

3. (po)tlačiti, zadrž(ev)ati, ovreti (ovirati), ustaviti (ustavljati): obligant bracchia, premunt (ustavijo) sanguinem T., lucem premit caligo L., p. vestigia V. obstati, naves nimio onere pressae T.; metaf.
a) (za)dušiti, udušiti (uduševati): ignem V., vocem suam V. dušiti (ali celo molčati), clamorem O., L.; s prolept. obj.: pontus premit placida aequora V. kroti.
b) zatreti (zatirati), (za)dušiti, udušiti (uduševati), (u)krotiti, zadrž(ev)ati, ugnati, obvladati (obvladovati): Aug. idr., consilium silentio Cu., vulgi sermones T., filii vocem V. utišati sina, zapreti sinu usta, iras T., sensus suos T., cursum ingenii Ci. zadrževati; v političnem pomenu: premendi inimicum occasio Cu. užugati (zatreti, spodnesti) sovražnika.
c) vladati, gospodovati komu: ventos imperio V., Mycenas servitio V. držati v težkem (hudem) suženjstvu, populos dicione V., arva aliena iugo V. pod jarmom (= v) sužnosti držati.

4. stisniti (stiskati): pressis manibus tenere Cu., alicui fauces O. ali laqueo collum H. komu zadrgniti vrat, presso ter gutture V. v treh odstavkih, presso obmutuit ore V. z zaprtimi usti, p. oculos mortui V. zatisniti, frena dente O. (za)gristi, frena manu O. trdo prijeti (držati), grana ore suo O. (pre)žvečiti, (po)jesti, aliquid morsu Lucr. ali morsibus Sen. tr. (z)gristi, iungere oscula pressa H. krepko poljubiti (poljubljati), p. ubera O., favos V., bacam H., lac pressum V. sir, sucos Lucan. ali Liberum, vina, oleum, mella H. ali caseum O. in caseos V., Col., Plin. stiskaje (s stiskanjem) (iz)delati, stiskati, prešati, spuščati, sir(ar)iti; occ.: et premere et laxas dare habenas V. zategniti in popustiti vajeti; metaf. (s)krčiti (skrčevati), manjšati, zmanjš(ev)ati: falce vitem H. obrezovati; od tod: umbram V. senčnato listje obrez(ov)ati; quae a nobis dilatantur, Zeno sic premebat Ci. — Od tod adj. pt. pf. pressus 3, adv. -ē

1. stisnjen: presso gradu incendere L. „z nogo ob nogi“, v strnjenem koraku, v tesno sklenjenih vrstah; tako tudi: pede presso retro cedere L.; pesn.: subsequitur pressoque legit vestigia gressu O. tik za njim.

2. umerjen, zamolkel, pridušen, tih, zadržan: soni Ci., pressi et flebiles modi Ci., pressā et temulentā voce Ci., pronuntiatio (naspr. citata) Q.

3. rjavkast, temen: color pressior Plin. iun., quae (sc. sinopis) pressior vocatur Plin., spadices pressi Serv.

4. obotavljiv, obotavljav, zadržan, udržljív, vzdržen: cogitationes pressiores Ap., cunctatio Plin. iun., in quo tibi parcior videtur et pressior Plin. iun.

5. kratkobeseden, redkobeseden, skopobeseden, kratek, jeder (jedrén, jedrnàt), zgoščen: orator, oratio Ci., oratio pressior Ci., stilus pressus Plin. iun., Attici oratores pressi, Asiatici inflati habentur Q., fiunt pro pressis exiles Q., oratorum genus alterum presse, alterum ample dicentium Ci., pressius describere Plin. iun.; o izreki, izgovarjanju: presse loqui Ci. glasov ne izgovarjati preširoko, ne preveč zatezati.

6. natančen, določen, jasen, izčrpen: verba Plin. iun., Thucydides verbis pressus Ci., taxare pressius est quam tangere Gell., pressius agere Ci., perturbationes pressius definire Ci., pressius audire causas Vell. z napeto pozornostjo (= z vso pozornostjo) poslušati sodne razprave.

prepeljáti (-péljem) | prepeljávati (-am)

A) perf., imperf.

1. trasportare, traghettare; tradurre, associare:
prepeljati blago, tovor trasportare la merce, il carico
prepeljati čez reko (s čolnom) traghettare
prepeljati (privesti)
v zapor associare alle carceri
prepeljati za pokop traslare
prepeljati z letalom aerotrasportare
pren. koga žejnega prepeljati čez vodo saper furbescamente eludere le richieste, le aspettative di qcn.

2. attraversare, passare:
prepeljati križišče attraversare l'incrocio

3. infilare, passare:
prepeljati žico skozi cev passare il cavo attraverso il tubo

B) prepeljáti se (-péljem se) | prepeljávati se (-am se) perf., imperf. refl. traghettare; scivolare per; volare, planare:
labod se je prepeljal po vodi un cigno scivolò sul pelo dell'acqua
po kanalih se prepeljavajo gondole per i canali scivolano le gondole
nad gozdom se prepeljavajo kragulji sul bosco volano i nibbi

prepovedan [é] (-a, -o) verboten, untersagt; (tabu) verpönt
strogo prepovedan strengstens verboten
nazaposlenim vstop prepovedan unbefugten Eintritt untersagt
hoja čez progo prepovedana Überschreiten der Gleise verboten!
kaditi prepovedano Rauchen verboten!
parkiranje prepovedano Parken verboten!
ponatiskovanje prepovedano Nachdruck verboten
prepovedano širjenje Weitergabe verboten
kraj/mesto/ območje, kjer je … prepovedano das -verbot
(parkiranje Parkverbot, trobljenje Hupverbot)

prerézati (-réžem)

A) perf. ➞ rezati

1. tagliare:
prerezati s škarjami, z nožem tagliare con le forbici, col coltello
prerezati čez polovico tagliare in due

2. ekst.
prerezati vrat scannare, sgozzare
prerezati žile svenare
prerezati vrvico (na otvoritvi ipd. ) tagliare il nastro, inaugurare

3. pren. interrompere, troncare:
osorno prerezati ugovor troncare bruscamente le obiezioni

B) prerézati si (-réžem si) perf. refl. tagliarsi:
prerezati si dlan tagliarsi la palma della mano
prerezati si žile svenarsi

preségati dominer, (dé)passer, surpasser, déborder, excéder, transcender

presegati čez kaj déborder quelque chose, de quelque chose
presegati za dolžino glave dominer de la tête
to presega vse meje cela passe (ali excède) toutes les bornes
to presega moje moči cela dépasse mes forces, c'est au-dessus de mes forces

preskakovánje jumping (ali springing), hopping, leaping over (ali across); skipping, omitting

preskakovánje čez vrv skipping
vrv za preskakovánje skipping rope

prēsto avv.

1. kmalu:
presto o tardi prej ali slej

2. hitro:
fare presto podvizati se
al più presto kar najhitreje, čimprej; ekst. najkasneje:
ci si vede fra una settimana al più presto vidimo se najkasneje čez teden dni; ekst. pren. lahko:
si fa presto a dire, ma poi... lahko je govoriti, toda potem...

3. zgodaj:
alzarsi presto zgodaj vstajati
PREGOVORI: presto e bene raro avviene preg. naglo storjeno, gotovo skaženo