Franja

calleō -ēre -uī (-) (callum)

1. žuljav biti, žulje (otiščance) imeti: Caecil. ap. Non., Plin., magis calleo quam aprugnum callum callet Pl., ita plagis costae callent Pl. imajo trdo kožo.

2. pren.
a) vajen, izurjen, izkušen, razborit, vešč biti: melius quam viri callent mulieres Acc. ap. Non., vide sis calleas Pl.; z abl.: Acc. ap. Non., Val. Max., Petr., Ap., alicuius rei usu callere L., augurandi studio Galli praeter ceteros callent Iust.; z ad: Amm., ad suum quaestum Pl.; z in in abl.: in re quodam modo familiari Plin.
b) trans. kaj ume(va)ti, razume(va)ti, dobro znati, pozna(va)ti, vešč biti čemu, v čem: Pl., Ter., Pers. idr., si neque Poenorum iura calles Ci., urbanas rusticasque res pariter callebant L., legitimumque sonum digitis callemus et aure H., Tiberius artem quoque callebat, qua verba expenderet T.; z inf.: Pac. ap. Non., Lucr., Iuv., duramque callet pauperiem pati H., mutare pugnam non duces magis quam milites callent Cu.; z ACI: Sis. ap. Non.; z odvisnim vprašanjem: Amm., quo pacto id fieri soleat, calleo Ter. — Od tod adj. pt. pr. callēns -entis izveden, izkušen, razborit, vešč
a) abs.: Aug., prudens et maxime callens vinitor Col.; subst. callentēs -ium, m veščaki, strokovnjaki: Iul. Val.
b) z gen.: utriusque linguae callens Gell., bellandi usu diutino callentes Amm. — Adv. callenter spretno, premeteno, prekanjeno, zvito: Ap.

callidus 3, adv. -ē (callēre)

1. zaradi izkušenj ali vaje pameten, izveden, izkušen, vešč, praktičen, izurjen, okreten, spreten; abs.: N., H., O. idr., homo sine dubio versutus et callidus Ci., versutos eos appello, quorum celeriter mens versatur, callidos autem, quorum tamquam manus opere, sic animus usu concalluit Ci., id tibi et medico callido et servo fideli non credidit Ci., callidum imperitus fraudavit? incredibile est! Ci.; occ. z gen., dat., abl. ali s kakim drugim določilom izveden, izkušen v čem, vešč česa, čemu, v čem: temporum, tei militaris T., locorum Amm., callidi offensionibus accendendis (dat.) T., acutus homo et naturā usuque callidus Ci., non ego naturā, nec sum tam callidus usu O., iuncturā callidus acri Pers., callidus ad suum quaestum Pl. zvito skrbeč za svoj dobiček, femina callida semper in fraudes Amm., callidus quidquid placuit iocoso condere furto H.

2. previden, pameten, umen, razborit: Lucr. idr., legum scriptor peritus et callidus Ci., iudex H., homo adulescens fecit perite et callide Ci., callidissime conicere N.; occ. (o stvareh in abstr.) umen, ostroumen, preračunljiv, dobro premišljen: amor Ter., confidens astutia aut callida audacia Ci., versutum et callidum factum Ci., incentum N., liberalitas N. sebična, callidissimum artificium Ci. globokoumen umotvor.

3. (v slabem pomenu) zvit, lokav, premeten: Pl., Ter., Mart. idr., homines callidi et versuti Ci., ex aequo bonoque, non ex callido versutoque iure Ci., callida malitia inimici L., tam vir callidus, vir omnium callidissimus N., callide, audacter, impudenter facere Ci., callide nutrire simultates T.

calliōnymus -ī, m (gr. καλλιώνυμος z lepim imenom) kalionim, neka morska riba: Plin.

Calliphō(n) -ōntis, m (Καλλιφῶν) Kalifont, gr. moško ime, poseb. filozofa, ki je poskušal načela veselega uživanja (ἡδονή) združiti z nravnostjo (καλοκἀγαϑία): Ci., Lact.

Callisthenēs -is, m (Καλλισϑένης) Kalisten(es), gr. filozof in naravoslovec iz Olinta, Aristotelov nečak; spremljal je Aleksandra Vel. v Azijo ter moral plačati svojo odkritost do njega z nasilno smrtjo: Ci., Cu. idr. Prijatelj Teofrast mu je v spomin napisal knjigo Καλλισϑένωης ἢ περὶ πένϑους: Ci.; ta spis so mnogo uporabljali poznejši filozofi in retorji, tako da ga celo Ci. imenuje vulgare et notum negotium.

Callōn -ōnis, m (Κάλλων) Kalon,

1. kipar z Egine: Q.

2. kipar iz Elide okoli l. 430: Plin.

callōsitās -ātis, f (callōsus) otrdelost (kože), oguljenina: P. Veg.; pren. z objektnim gen. otrdelost, zakrknjenost zoper kaj: Tert.

callōsus 3 (callum) trdokožen, debelokožen, žuljav: Cels., cutis apri Ap., manus Eccl., marem cohibent callosa (ova) vitellum H. z debelo lupino.

calma ženski spol brezvetrje, (morska) tišina, mir; flegma, nebrižnost; zastajanje, zastoj, mirovanje

con toda calma čisto mirno
proceder con calma ravnati z mirno preudarnostjo
estar, quedar en calma biti, ostati miren
gran calma, señal de agua tihe vode globoko dero
calma chicha, calma muerta popolno brezvetrje z dušečo vročino; lenost, brezdelnost

calor moški spol toplota, vročina; vnema, gorečnost, prisrčnost, nežnost, iskrenost

calor específico specifična toplota
calor latente utajena toplota
calor sofocante dušeča vročina
con calor z vnemo, vneto
30 grados de calor 30° vročine (nad ničlo)
asarse (freírse) de calor umirati od vročine
coger calor dobiti vročino
dar calor a uno koga poživiti
hace mucho calor zelo vroče je
meter en calor razvneti
tomar calor razvneti se, priti v gibanje
tomar con calor z vnemo kaj podvzeti

Calpē -ēs, f (Κάλπη) Kalpa, visoka gora ob Gadski ožini, eden t.i. Herkulovih stebrov (zdaj Gibraltar): Asin. Poll. in Ci. ep., Sen. tr., Lucan., Iuv. (z abl. Calpĕ).

Calpurnius 3 Kalpurnij(ev), rim. rodovno ime z družinami Pizonov, Bestijev, Bibulov idr. Najbolj znani so:

1. C. Calpurnius Piso Gaj Kalpurnij Pizon, pretor l. 186, potem propretor v Hispaniji, konz. l. 180: L.; po njem se imenuje lex Calpurnia de ambitu: Ci.

2. L. Calp. Piso Frugi Lucij Kalpurnij Pizon Vrli, tr. pl. l. 149, konz. l. 133; po njem lex Calpurnia de repetundis: Ci., Val. Max.

3. L. Calp. Piso, konz. l. 112, Kasijev legat: C.

4. L. Calp. Bestia Lucij Kalpurnij Bestija, tr. pl. l. 121; kot poveljnika v Afriki ga je l. 111 podkupil Jugurta: S.

5. C. Calp. Piso Frugi, Ciceronov zet: Ci.

6. L. Calp. Piso Caesonius Lucij Kalpurnij Pizon Cezonij, konz. l. 58, Ciceronov nasprotnik: Ci., C.; njegova hči Calpurnia je bila Cezarjeva žena: Vell.

7. L. Calp. Bibulus Lucij Kalpurnij Bibul, Brutov pastorek: H.

8. Cn. Calp. Piso Gnej Kalpurnij Pizon, konz. l. 7, namestnik v Siriji l. 17 po Kr., sovražen do Germanika, katerega je baje umoril: Vell., T., Suet. — Kot adj. Calpurnia familia, lex Ci. Od tod Calpurniānus 3 Kalpurnijev, kalpurnijski: equites L. konjeniki pretorja Kalpurnija (gl. pod 1.).

calumnior -ārī -ātus sum (calumnia) kovariti, spletkariti, resnico zavijati, klevetati, obrekovati, malenkostno (zlobno) presojati, malenkostno grajati, izvreči komu kaj, krivično (ob)tožiti; abs.: calumniandi quaestus Ci., cum aliquid habeat, quod possit criminose dicere, aperte calumniari sciens non videatur Ci., accusator calumniatur Corn., praecipua calumniandi materia L., poena calumniantium Suet., calumniari est falsa crimina intendere Dig.; calumniabar ipse; putabam... Ci. ep. težil sem samega sebe brez potrebe; z acc.: Icti. idr., quod antea te calumniatus sum, indicabo malitiam meam Ci. ep., c. naturam rerum Plin., festinationem alicuius Q., c. se Q. prestrogo o sebi soditi; pesn.: calumniari si quis voluerit, quod adeo res loquantur Ph.; z dat.: non solum filio, sed etiam patri Ambr., deo, de talibus verbis veteri testamento Aug. — Act. soobl. calumniō -āre -āvī: It., Arn.; v pass.: Staberius ap. Prisc.

calva -ae, f (sor. z gr. κελέβη čaša; prim. lat. testa = vrč, lonec in lobanja) lobanja, črepinja: L., Mart.

calvor, calvī (prim. calumnia) kovariti, spletkariti, izvijati se: Luc. ap. Non., Dig., si calvitur pedemve struit Tab. XII ap. Fest.; z acc. (pre)varati: memet calvor Acc. ap. Non., me calvitur suspicio Pac. ap. Non., sopor manus calvitur Pl. ap. Non.; v pass. pomenu prevaran biti: S. ap. Prisc., sentio... te vocis calvi similitudine Pac. ap. Non. — Soobl. calvō -ere, calvī: Prisc. in calviō -īre: Serv.

calx¹, calcis, f, redkeje m (prim. lat. calcāre, calcitrāre, calcar, calceus)

1. peta: Pers., Plin., calces deteris Pl., quadrupedemque citum ferrata calce fatigat V., z okovano peto = z ostrogo, calcemque terit iam calce V. mu je za petami; pri živalih kopito, parkelj: iumenta calces remittunt N. ritajo, calce petere H., calce ferire O., tollit se quadrupedes et calcibus auras verberat V. maha po zraku (s prednjima nogama); preg.: advorsum stimulum calces (sc. iactare) Ter. proti ostnu brcati = nespametno se upirati, pugnis et calcibus Ci. z vsemi štirimi = na vso moč, gr. πὺξ καὶ λάξ, calcem impingere rei Petr. brco dati čemu = opustiti kaj, na klin obesiti.

2. pren.
a) c. māli podnožje jambora: Vitr.
b) calces scaporum pete stopniščnega obrobja: Vitr.
c) narast starejšega lesa (ki se odtrga skupaj z mladiko): (surculus) avelli cum sua calce coeptus est Plin.

calx², calcis, f, redkeje m (sor. z gr. χάλιξ gramoz)

I.

1. apnenec, žgani apnenec, apno (živo in gašeno): calx viva Vitr., c. extincta ali restincta Vitr., c. arenatus Ca., Vitr., calcem coquere Vitr. kuhati, žgati, in eam insulam materiam, calcem, caementa convexit Ci., caementa calce durata L.

2. met. z apnom ali s kredo označeni konec dirkališča, cilj, konec dirkališča (naspr. carceres pregrada, od katere se je začela dirka), nav. preg.: quasi decurso spatio ad carceres a calce revocari Ci., quibuscum e carceribus emissus sit, cum iisdem, ut dicitur, ad calcem pervenire Ci., nunc video calcem Ci., extra calcem, ut dicitur, procurrebat Amm., in clausula et calce Q. ali in calce epistulae, sermonis Hier. na koncu.

— II. kamen: calces per deminutionem appellantur calculi Fest.; occ. igralni kamen, kamenček: alveolus et calces Luc. ap. Prisc., calcem ciere Pl. vleči (v tem pomenu le masc.). — Poznejša soobl. calcēs -is, f: Ven.

calzado moški spol obutev, obuvalo

calzado clavado z žeblji zbita obutev
calzado cosido šivana obutev
calzado de lujo luksusna obutev

cama ženski spol postelja, ležišče; posteljnina; živalski brlog; (na)stelja za živino; lega, sklad, sloj, plast; (vrtna) greda; skotitev (psice)

cama de campaña vojaška postelja
cama dorada postelja iz medi
cama con dosel, cama con imperial postelja z nebom
cama francesa zložljiva postelja
cama de galgos, cama de podencos slaba (revna) postelja (ležišče)
cama de matrimonio zakonska (dvojna) postelja
cama plegable, cama de tijera sklopna postelja
media cama postelja za eno osebo
ropa de cama posteljno perilo
sirvienta con cama afuera (Arg) postrežnica
caer en (la) cama zboleti in leči v posteljo
guardar (la) cama, hacer cama, estar en cama ostati (biti) v postelji
hacer la cama pripraviti posteljo, postlati posteljo
ir a la cama iti v posteljo
según se hace uno la cama, así se acuesta kakor si kdo postelje, tako leži (spi)

cámara ženski spol soba, izba, kamra; zbornica; dvorana; kašča; kamera; zračnica; medicina stolica

cámara acorazada oklepna blagajna
cámara alta, cámara de los lores (angleška) lordska zbornica
cámara ardiente, cámara mortuoria s črnino zastrta razsvetljena soba z mrtvaškim odrom
cámara baja, cámara de los comunes (angleška) spodnja zbornica (parlament)
cámara de comercio (e industria) trgovska (in industrijska) zbornica
cámara del corazón srčni prekat
Cámara de (los) Diputados poslanska zbornica
cámara fotográfica fotografska kamera
cámara frigorífica hladilnica
cámara o(b)scura temnica
cámara portátil ročna kamera
cámara submarina podvodna kamera
ayuda de cámara komorni strežaj
doncella de cámara hišna
gentilhombre de cámara komornik
médico de cámara kraljevi telesni zdravnik
pintor de cámara dvorni slikar
hacer cámara na potrebo iti
cámaras pl (med) driska
padecer cámaras bolehati na driski
tener cámaras en la lengua izklepetati, izblekniti