Franja

aneinanderrücken, aneinander rücken skupaj se pomakniti

aneinanderstoßen^*, aneinander stoßen* Fahrzeuge: zaleteti se; Grundstücke: mejiti eden na drugega

aneinanderwachsen^*, aneinander wachsen* zrasti se

aneō -ēre (anus) tresti se kakor starka, ostarel (obnemogel) biti: Pl.

anfahren^*

1. transitiv (hat angefahren) (transportieren) voziti, dovažati, (gegen etwas fahren) zadeti ob, zaleteti se v, einen Ort: imeti za cilj, peljati, voziti v; eine Kurve: zvoziti; Technik eine technische Anlage: pognati, zagnati; figurativ (anherrschen) jemanden nahruliti, obrenčati

2. intransitiv (ist angefahren) (losfahren) speljati, ins Bergwerk: iti v jamo; angefahren kommen pripeljati se

Anfall, der, (-s, Anfälle) napad; an Milch, Ernte: kar se nabere ...; an Arbeit: kar je treba narediti, opraviti, an Zahlungen : kar je treba plačati; einer Erbschaft: pridobitev

anfallen^* transitiv napasti, napadati; intransitiv (entstehen) Müll, Material, Zinsen: nastajati, nastati, nabirati se, nabrati se; prihajati do (der bei ... anfällt do katerega prihaja pri ...)

anfanare v. intr. (pres. anfano)

1. knjižno čenčati, kvasiti, pleteničiti

2. motoviliti, onegaviti se

anfliegen^* leteti v/k, imeti za cilj; (sich nähern) bližati se; figurativ Kenntnisse: pasti v naročje

angajá -éz

I. vt. zaposlovati, zaposliti

II. vr.

1. zaposliti se

2. zavzemati se, zavzeti se

3. obvezati se, angažirati (se)

angary [ǽŋgəri] samostalnik
pravno pravica vojskujoče se države do polastitve imetja nevtralne države

angažírati -àžīrām, àngažovati -ujēm (fr. engager)
I. angažirati, sprejeti v službo
II. angažirati se angažirati se, stopiti v službo, zavzeti se: angažirati se za zadrugarstvo

angeben^*

1. navajati, navesti, mit Namen: imenovati, eine Richtung: nakazati, Mathematik einen Winkel: označiti, označevati, Zahl povedati

2. den Ton, das Tempo: dajati, določati

3. beim Kartenspiel: deliti

4. (prahlen) bahati se

5. (anzeigen) prijaviti, in der Schule: tožariti, tožiti, zatožiti

angehen^*

1. (angreifen) napasti, einen Berg: naskočiti, naskakovati, gegen Vorurteile, Verhältnisse: nastopati proti, napadati

2. (anfangen) začeti se, začenjati se, Licht, Feuer: zagoreti, prižgati se

3. jemanden (betreffen) tikati se (koga)

4. (möglich sein) biti možen, (erträglich sein) iti (das wird angehen bo šlo, es geht an kar gre), (zulässig sein) biti dopusten (es geht nicht an ni dopustno)

5. angehen um (bitten) prositi za, nagovarjati

angíriti àngīrīm dial.
I. vznemirjati, dražiti (prim. angir)
II. angiriti se vesti se kot žrebec

angō -ere (anxī Gell.; sup. anctum in pt. pf. anxus navaja Prisc.; pt. pf. anctus pa P. F., a te oblike niso izpričane)

1.
a) (u)tesniti, stiskati, zadrgniti, zadrgovati, dušiti, daviti: angit (Hercules Caci) elisos oculos et siccum sanguine guttur V., angebar ceu guttare forcipe pressus O., angens utrāque manu suā guttura Sil., tussis anhela sues faucibus angit obesis V., anhelantem duro pectoris astrictu angere leonem Stat., vitis pluribus radicibus inter se connexis angitur Col. se zaduši; — od tod (telesno) stiskati, (telesno) tesnobo povzročati komu: ea colluvio... animantium... urbanos... angabat L., hi (pelli) in coitu anguntur Plin.
b) (krajevno) utesniti (utesnjevati): hostis aëre non pigro nec inertibus angitur undis Lucan., bellator equus in laevos angitur orbes Val. Fl.

2. pren. (duševno) stiskati, vznemirjati, plašiti, v strah spraviti (spravljati), mučiti: quae (causa) maxime angere atque sollicitam habere nostram aetatem videtur Ci., haec... cum indignitate angerent consulis animum L., parentes... eorum ea cura angebat L., pudor te malus angit H., poëta, meum qui pectus inaniter angit H. ki spravlja... s prevaro v strah, angebant Caecinam nequidquam omnia coepta T., ea res animum illius anxit Gell. Pogosto refl. ali pass. vznemirjati se, tesnobo (nemir) čutiti (v srcu), otožen biti: nec, qui anxii, semper anguntur Ci., audio te animo angi Ci. ep.; z loc.: absurde facis, qui angas te animi Pl., angebatur animi necessario, quod domum eius... iste reddiderat nudam Ci.; z abl. instrumenti: tot curis vigiliisque angi Ci., suis autem incommodis graviter angi non amicum, sed se ipsum amantis est Ci., angi et lacerari animi cupidine et noxarum metu S. fr., angi desiderio patriae L., infamiā alicuius angi T.; redko z de: de quo angor et crucior Ci. ep.; angor ali angor animo ali angit animum z ACI: peccasse... se non anguntur Ci., angebatur ferox Tullia nihil materiae in viro... ad audaciam esse L.; angor ali aliquem angit s kavzalnim stavkom: Ci. ep., Q., Plin. iun., Hannibalem... angebat, quod Capua... ab se multorum Italiae populorum animos averterat L.

angondeln angegondelt kommen prifijakati se

angreifen^*

1. napasti, napadati

2. Gesundheit, Metalle, Vorrate, Gelder: načenjati, načeti, Technik Metalle: nažirati, korodirati; die Gesundheit, das Herz: ogrožati, ogroziti, die Augen (reizen) dražiti; angegriffen werden korodirati, biti ogrožen

3. (anfassen) prijemati, prijeti, sich ([rauh] rau) angreifen biti (hrapav) na otip; mit angreifen poprijeti (za delo), pomagati

4. (etwas in Angriff nehmen) lotiti se česa

5. (Wirken) Kraft: delovati, učinkovati, in einem Punkt, an der Grundfläche: prijemati kaum/nicht angegriffen werden biti obstojen; rasch angegriffen werden biti neobstojen

angrinsen jemanden režati/zarežati se (komu)

angustiare

A) v. tr. (pres. angustio) vznemiriti, vznemirjati; mučiti, prizadejati skrb, žalost

B) ➞ angustiarsi v. rifl. (pres. mi angustio) biti v skrbeh, žalostiti se:
angustiarsi per una sventura žalostiti se zaradi nesreče