Franja

podíti to chase; to hurry; (goniti, loviti) to hunt

stran podíti to drive away
podíti se (igrati se, loviti se) to sport
otroci so se podili po cesti the children were tearing about the road

podíti (-ím)

A) imperf.

1. cacciare, mandar via; inseguire, perseguitare:
psi podijo divjad i cani cacciano la selvaggina
poditi koga k zdravniku esortare uno ad andare dal medico

2. incitare, spronare

B) podíti se (-ím se) perf. refl. correre, scorazzare; mulinare, frullare:
pren. poditi se za ženskami correre dietro alle gonne
čudne misli so se mu podile po glavi strani pensieri gli mulinavano nel cervello

podob|a⁴ [ó] ženski spol (-e …) (videz, kaznost) der Anschein
podoba je, da allem Anschein nach, vermutlich, anscheinend
po vsej podobi allem Anschein nach

podóba picture; image; (na kovancu) effigy; (ilustracija) illustration; (portret) portrait, likeness

senčna podóba silhouette
novec z Napoleonovo podóbo coin bearing the head of Napoleon
v človeški podóbi in man's likeness
po vsej podóbi (videzu) to all appearances
sovražnik v podóbi prijatelja an enemy in the guise of a friend
podóba je bila, da bo dež it looked like rain

podóba (-e) f

1. immagine, effigie; raffigurazione, figura, ritratto; quadro:
zaobljubljena podoba immagine votiva
nabožne podobe immagini sacre
oljnata podoba quadro a olio
lastna podoba autoritratto
podoba v romanih personaggio del romanzo

2. pren. immagine, sembianza, fisionomia, aspetto, faccia:
zunanja podoba predmetov immagine esteriore, fisionomia degli oggetti

3. pren. (predstava) immagine, simulacro, specie, idea, fantasma:
pesniška podoba fantasma poetico
domišljijska podoba immagine fantastica
ustvariti si podobo o čem farsi, crearsi un'immagine, un'idea di qcs.
nadel si je podobo mirne neprizadetosti assunse un'aria di calma indifferenza
pokazati svojo pravo podobo mostrarsi quali realmente si è
dobivati otipljivo podobo realizzarsi, (cominciare a) prendere corpo, prendere consistenza, concretarsi
biti živa podoba koga, česa essere qcn. sputato, essere il ritratto di qcn.; essere l'immagine vivente, un'immagine (vivente) di qcs.
hudič v človeški podobi diavolo in sembianza umana; il diavolo in persona
rel. človek je ustvarjen po božji podobi l'uomo fu creato a immagine di Dio
rel. obhajati pod obema podobama comunicare sotto le due specie

podobnost [ó] ženski spol (-i …) die Ähnlichkeit (tudi matematika)
družinska podobnost die Familienähnlichkeit
znak za podobnost das Ähnlichkeitszeichen
stopnja podobnosti der Ähnlichkeitsgrad
sklepanje po podobnosti der [Analogieschluß] Analogieschluss

podpís signature; signing

podpís žig stamp bearing a signature
lastnoročni podpís autograph
podpís po u listine after the signing of the deed
zavojica pri podpísu flourish
dati, predložiti v podpís to present (ali to submit) for signature
dati podpís in pečat to deliver under one's hand and seal
ponarediti podpís to forge a signature
umakniti, preklicati svoj podpís to withdraw one's signature

Poecile (poecilē) -ēs, f (tuj. ἡ ποικίλη στοά, tudi samo ἡ ποικίλη sc. στοά) Pisana (Poslikana) stóa (pokrito stebrišče, obzidano z ene strani) na glavnem trgu (agori) v Atenah, zgrajena ok. 460 pr. Kr., okrašena s poslikavami slavnih umetnikov; po tej šoli je dobila ime tudi Zenonova filozofska šola: huic Miltiadi, qui Athenas totamque Graeciam liberarat, talis honos tributus est, in porticu, quae Poecile vocatur N., hic Delphis aedem pinxit, hic et Athenis porticum, quae Poecile vocatur, gratuito, cum partem eius Micon mercede pingeret Plin., et tamen Athenis proxime et ante Poecilen porticum isto gemino obtutu circulatorem aspexi equestrem spatham praeacutam mucrone infesto devorasse Ap.

poena -ae, f (izpos. ποινή)

1. pravzaprav krvnina = spravnina, odkupnina, (denarna) odškodnina za ubitega človeka ali hudo poškodbo, zadoščenje, zadostitev, povračilo, nadomestilo, globa, starejše kaznína, zadovóljščina, od tod kazen, kaznovanje, maščevanje, starejše osvéta (naspr. praemium, pretium, impunitas). Prvotni pomen krvnina razberemo v besedni zvezi poenam constituere C. in v zvezah
a) poenas pendĕre (alicuius rei zaradi česa, za kaj) ali expendĕre, dependĕre Ci. (pre)trpeti kazen, plačati kazen, utrpeti kazen, pokoriti se.
b) poenas dare, luere, solvere, persolvere Ci. idr. ali reddere S. pokoriti se, kaznovati se, kaznovan biti.
c) poenas petere S. ali expetere Ci., L. idr. ali repetere Ci. maščevati se nad kom, kaznovati koga; rekla pod a) namigujejo na tehtanje, pod b) na plačevanje, pod c) na zahtevo po odškodnini (kazni, globi); prim.: poenas domestici sanguinis expetere Ci. zahtevati zadoščenje za prelito rodbinsko (družinsko) kri, maščevati prelito rodbinsko (družinsko) kri, poenas sui doloris ab aliquo petere Ci. zahtevati od koga zadoščenje za svojo bol(ečino), maščevati se komu zaradi svoje boli (bolečine), poenas parentum a filiis repetere Ci. otroke kaznovati zaradi (ubitih) staršev, maščevati se otrokom zaradi umora staršev. Ker je vsaka kazen nekako breme, od tod besedne zveze z glagoli, ki izražajo nošenje, prenašanje, npr. poenam ferre, sufferre Ci. (pre)trpeti, utrpe(va)ti, poenam subire, suscipere, sufferre Ci. podvreči se kazni, presta(ja)ti kazen, poenam imponere Ci., naspr. tollere, levare Ci. Druga rekla: poenam exigere de aliquo Suet. ali poenas exigere alicui O. terjati koga za kazen (zadoščenje) = kaznovati koga, poenas hominis persequi Ci. maščevati koga (tako tudi poenas patrias (= patris) persequi Ci.), poenam capere in hostem Cu. kaznovati sovražnika, poenas capere de aliquo L. = poenas sumere V. kaznovati koga, poenam sumere pro re Ci. maščevati se za kaj (zaradi česa), poenas capere pro aliquo S. maščevati koga, poenas verborum capere O. maščevati se zaradi besed, accipere poenas Lucan. maščevati se komu, kaznovati koga, poenam habere L. (svojo) kazen imeti (trpeti), kaznovan biti; toda poenas habeo ab aliquo L. maščeval sem se komu, teneri poenā Ci. kazni zapasti, biti kaznovan = poenis obligari Ci., extra poenam esse L. ostati prost kazni, biti (ostati) nekaznovan; poena est (z inf.) kaznivo je, zločin je: nec fuerat nudas poena videre deas Pr.; s subjektnim gen.: rei publicae poena, legum, iudiciorum poenae Ci.; z epeksegetičnim gen.: capitis C. = vitae Ci. = mortis Ci., Suet. smrtna kazen, oculorum Ci. za oči, ki naj bi zadela oči; pesn.: votorum V. poplačilo (= izpolnitev) obljub.

2. kazen, kaznovanje: ire in poenas O. kaznovati, perditissimorum hominum poenā res publica conservata est Ci., paucorum poenā vos salvi esse potestis Ci., p. parricidii, scelerum, flagitii Ci.

3. pooseb. Poena -ae, f Pójna = boginja Maščevalka, Kaznovalka: Stat., Val. Fl., o Poena! o Furia sociorum Ci.; v pl.: Lucan., Val. Fl., a liberûm Poenis actum esse praecipitem Ci.

4. metaf. težavnost, nadležnost, težava, nadloga, nadlega, muka, trpljenje, trpinčenje, neprijetnost, nenehno gnjavljenje: captivitatis Iust., gustatum (sc. acetum) discutit eam poenam Plin., frugalitatem exigit philosophia, non poenam Sen. ph., poena crudescit Aus.; pl.: in tantis vitae poenis Plin., balaenae pariendi poenis invalidae Plin., post longam poenarum patientiam Iust.

pogačica samostalnik
1. (kost) ▸ térdkalácsTo koleno me je občasno bolelo pri počepih z utežmi, kar je bila še posledica stare poškodbe pogačice. ▸ Ez a térdem néha fájt, Amikor súlyzóval végeztem gugolásokat, néha fájt ez a térdem, ami még egy régi térdkalács sérülés következménye volt.

2. (jed) ▸ pogácsaIz zmesi oblikujemo pogačice in jih po obeh straneh opečemo na oljčnem olju. ▸ A keverékből pogácsát formázunk, és olivaolajban megforgatva sütjük ki.

3. botanika (rastlina) ▸ zergeboglár Pogačice dobro uspevajo na obrežjih, ob vrtnih ribnikih ali v vlažnih jarkih. ▸ A zergeboglár a partokon, kerti halastavak mellett vagy nedves árkokban fordul elő bőségesen.
Povezane iztočnice: navadna pogačica

pogánjati (-am) | pognáti (-žênem)

A) imperf., perf.

1. spingere, azionare, muovere, mettere in moto, mettere in funzione, far funzionare, alimentare:
potok poganja mlin in žago il torrente aziona un mulino e una segheria
napravo poganja električni motor l'apparecchiatura è azionata da un motore elettrico
poganjati pedale, kolo pedalare

2. menare, portare:
poganjati živino na pašo portare le bestie al pascolo

3. spingere, portare, condurre (tudi pren.):
lakota ga poganja v obup la fame lo porta alla disperazione

4. (poditi, zapoditi) cacciare

5. (delati, narediti poganjke; začeti, začenjati rasti) germogliare, mettere, buttare; crescere:
drevesa poganjajo novo listje gli alberi buttano le nuove foglie
agr. poganjati seme far seme
brada mu že poganja la barba comincia a crescergli

6. spendere, scialacquare;
poganjati dneve v brezdelju passare i giorni oziando
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. poganjati strah v kosti spaventare, turbare
pren. pognati korenine mettere radici, acclimatarsi
pren. pognati koga na boben far fallire qcn.
pren. pognati na cesto gettare sul lastrico
pognati hišo, most v zrak far saltare in aria una casa, un ponte
pojavili so se, kot bi pognali iz tal comparvero all'improvviso, inaspettatamente, come fossero spuntati da terra
pognati v beg sgominare, fugare, metter in fuga, far fuggire
vse pognati po grlu bersi tutto il patrimonio
le kaj ga je pognalo, da je to storil che cosa l'ha indotto a farlo

B) pogánjati se (-am se) | pognáti se (-žênem se) imperf., perf. refl.

1. gettarsi, lanciarsi

2. sforzarsi, adoperarsi:
dolgo se je poganjal za službo si adoperò a lungo per avere un lavoro

3. innalzarsi, elevarsi

poganjek samostalnik
1. ponavadi v množini (pri rastlini) ▸ hajtás, sarjKo vzamemo v roke škarje, najprej porežemo vse mrtve poganjke. ▸ Amikor kézbe vesszük az ollót, legelőször az összes elhalt hajtást vágjuk le.Po vsaj štirih tednih so mladi poganjki pripravljeni za sajenje na vrt. ▸ Legalább négy hét elteltével a fiatal hajtások készen állnak a kertbe való kiültetésre.
Povezane iztočnice: kratki poganjek, dolgi poganjek, glavni poganjek

2. (o začetni fazi) ▸ sarj
V gospodarstvih območja evra so vidni poganjki okrevanja. ▸ Az euróövezet gazdaságai a fellendülés jeleit mutatják.
Medicina ne more biti poganjek teologije in drugih strok, ki se ukvarjajo s človekom. ▸ Az orvostudomány nem sarjadhatott ki a teológiából és más, emberekkel foglalkozó tudományágakból.

3. ponavadi v množini (kar začenja rasti) ▸ sarj
Pod odpetim ovratnikom srajce je opazil poganjke dlak. ▸ Az ing kigombolt gallérja alatt sarjadó szőrszálakat vett észre.
Začudeno so gledali čop, drugačen od polizanih las, med katerimi so se že kazali sivi poganjki. ▸ Csodálkozva nézték a lófarkat, ami más volt, mint a lenyalt haj, melyben már ősz tincsek jelentek meg.
Prvi poganjki so se pri Alenki kazali v osnovni šoli: "Takrat smo vsa dekleta začela rasti v višino in širino." ▸ Alenka az általános iskolában indult növésnek: „Akkoriban mi, lányok, mindannyian elkezdtünk nőni széltében-hosszában”.

pogláditi to stroke; (pobožati) to caress

pogláditi si lase to stroke (ali to smooth) one's hair, (s ščetko) to give one's hair a brush
pogláditi mačko po hrbtu to stroke a cat's back

poglavj|e srednji spol (-a …) das Kapitel, v zakonih: das Hauptstück; -kapitel (uvodno Einleitungskapitel, Eingangskapitel, zadnje [Schlußkapitel] Schlusskapitel)
figurativno temno poglavje ein dunkles Kapitel
figurativno poglavje zase ein Kapitel für sich
… poglavja Kapitel-
(naslov die Kapitelüberschrift)
po poglavjih kapitelweise

poglèd (-éda) m

1. sguardo; occhiata, occhio, sbirciata:
ni mogel ločiti, odmakniti, odtrgati, odvrniti pogleda od nje non poteva staccare lo sguardo da lei
metati poglede za kom guardare dietro a qcn.
ošiniti s pogledom gettare un'occhiata su, a; guardare qcn., qcs. di sfuggita
s pogledom objeti abbracciare con lo sguardo
požirati koga s pogledi mangiarsi, divorare con gli occhi qcn.
prebadati koga s pogledom trafiggere con lo sguardo, guardare severamente qcn.
slačiti s pogledom guardare con bramosia, concupire qcn.
vrtati v koga s pogledom fissare intensamente qcn.
pogledati z jeznim, žalostnim pogledom guardare irosamente, tristemente

2. (izraz) aria:
hladen, odsoten pogled un'aria distaccata, fredda; un'aria assente

3. vista, paesaggio; veduta; panorama:
pogled na mesto ga je prevzel si sentì affascinato dalla vista della città
pogled na pokrajino panorama

4. esame

5. punto di vista, visuale, concezione:
o vrsti vprašanj imajo različne poglede su tutta una serie di problemi i loro punti di vista divergono
šalj. kakšen lep pogled! (lepa oseba) che bella visuale!

6. (v adv. rabi)
v tem pogledu quanto a questo
v marsikaterem pogledu in molti casi
v nobenem pogledu nient'affatto
v vsakem pogledu affatto, assolutamente
na pogled, na prvi pogled a prima vista

7. (v adv. rabi)
kamor nese pogled, so sama žitna polja una distesa di campi di grano fin dove arriva l'occhio
skriti se radovednim pogledom nascondersi dai curiosi
šalj. imeti oster pogled saper guardare, osservare con occhi critici, avere un occhio clinico
izmakniti pogled (od zadrege) dall'imbarazzo voltarsi da parte
jemati pogled togliere la vista, abbagliare
obračati pogled po dekletih, po fantih interessarsi alle ragazze, ai ragazzi
biti grozljiv na pogled essere orribile a vedersi
pogled od spredaj prospetto
pogled s strani profilo

poglédati (-am) | pogledováti (-újem) perf., imperf.

1. gettare uno sguardo, un'occhiata; guardare, sbirciare:
pogledati skozi okno guardare dalla finestra
pogledati v slovar guardare nel dizionario, consultare il dizionario
grdo, jezno, veselo pogledati guardare bieco, con aria arrabbiata, allegra
pozorno pogledati guardare attentamente

2. pren. sporgere, venir fuori:
krilo ji je pogledalo izpod plašča la gonna sporgeva di sotto il mantello

3. pren. guardare dietro, interessarsi a

4. ekst.
ne pogledati non toccare, non guardare
cigaret več ne pogleda non accende più una sigaretta

5. pren. (preveriti, upoštevati) constatare, conoscere, considerare, guardare, vedere:
če natančno pogledamo, njegov predlog ni tako slab a un esame più attento, la proposta non è poi così male

6. poglej(te) (v medmetni rabi) guarda(te), senti(te):
poglej, kako zna, če hoče ma guarda com'è bravo, se vuole
poglej, prijatelj, tako se ne dela senti, amico, così non si fa
pogledovati zaljubljeno occhieggiare
debelo pogledati essere stupiti, arrabbiati
pren. knjige še pogledati ne non aprire il libro, non studiare
pren. pogledati stvari do dna guardare, considerare le cose a fondo
pren. pogledati na koga badare a qcn.
pren. pogledati na svet nascere
pren. pogledati komu pod kožo imparare a conoscere qcn.
pog. pogledati komu skozi prste essere indulgente con qcn.
pren. globoko pogledati v kozarec ubriacarsi, alzare il gomito
pren. lahko pogledati komurkoli v oči poter guardare in faccia a chicchessia
pren. pogledati smrti v oči essere in pericolo mortale, guardare la morte in faccia
pren. pogledati dejstvom v oči accettare i fatti, la realtà
pren. pogledati komu v srce guardare nel profondo del cuore di qcn.
pren. pogledati za kulise guardare dietro le quinte di qcs.
pren. pogledati po svetu girare il mondo
pren. bilo ga je veselje pogledati era un pezzo di ragazzo
pren. pisano koga pogledati guardare qcn. bieco, di traverso

pognati¹ (požênem) poganjati

1. iz hiše, službe: jagen (aus), hinausjagen, hinauswerfen
pognati v smrt in den Tod jagen
pognati v beg in die Flucht schlagen
figurativno pognati v zrak (razstreliti) in die Luft jagen
pognati kri v lica komu (jemanden) erröten machen

2. živino, divjad: treiben, kam: wohin treiben, wo hintreiben, navzgor, gor hinauftreiben; konje: in Galopp setzen

3. denar: (zapraviti) durchbringen, verjubeln, verlottern
pognati po grlu durch die Gurgel jagen
| ➞ → nagnati, zagnati, zabosti

pognáti (re)pousser ; (proč) chasser ; (v tek) actionner, lancer, faire marcher, mettre en marche (ali en mouvement) ; figurativno activer, donner une impulsion, faire agir

pognati se prendre son élan, se précipiter, se lancer, s'élancer, se jeter
pognati se na fondre (ali foncer) sur
pognati v beg mettre en fuite (ali en déroute)
pognati korenine pousser (ali jeter) des racines, germer
pognati si kroglo v glavo se tirer une balle dans la tête, se faire sauter la cervelle
pognati komu strah v kosti épouvanter quelqu'un, terrifier quelqu'un
pognati konja v dir lancer un cheval au galop
pognati se kvišku sauter (ali s'élancer) vers le haut, se lever d'un bond, sursauter, faire un bond
pognati mladike iz korenine surgeonner
pognati most v zrak faire sauter un pont
pognati svoj denar gaspiller, dissiper, dilapider
pognati svoj denar po grlu dépenser tout son argent en buvant, boire son gain (ali sa fortune)
pognati sovražnika v beg mettre en fuite (ali faire fuir, culbuter) l'ennemi
znova pognati (botanika) repousser

pognáti poner en movimiento; poner en marcha ; fig activar, dar impulso (kaj a a/c) ; teh accionar, mover; impulsar

pognati v beg poner en fuga
pognati konja v dir lanzar el caballo al galope
pognati svoj denar gastar alegramente su dinero
vse po grlu pognati (fig) fam beberse toda su hacienda
pognati se kvíšku saltar, dar un salto
pognati si kroglo v glavo saltarse la tapa de los sesos de un pistoletazo

pogódba contract, agreement; convention; (zlasti državna politika), treaty, pact, compact; covenant; (listina) deed, bonds pl; indenture; trgovina bargain, contract

po pogódbi, v smislu pogódbe according to contract, as agreed upon
nasproten pogódbi contrary to the contract
družbena pogódba social contract
kolektivna pogódba collective agreement
mezdna pogódba pay deal, wage agreement
mirovna pogódba peace treaty, peace pact
najemna, zakupna pogódba lease
tajna pogódba secret treaty
ženitna pogódba marriage settlement, marriage articles pl
kršitev pogódbe breach of contract
trgovinska pogódba commercial treaty
pogódba o zavezništvu treaty of alliance
zakonska pogódba matrimonial contract
biti vezan s pogódbo to be bound by contract
(pre)kršiti pogódbo to break a contract
podaljšati pogódbo to prolong an agreement
podpisati pogódbo to sign a contract, to witness a contract
skleniti pogódbo to make a contract, to conclude a treaty, to make an agreement
razdreti, stornirati pogódbo to rescind a contract
goljufija razveljavi pogódbo fraud vitiates the contract