Franja

iluzij|a ženski spol (-e …)

1. čutna, v umetnosti: die Illusion, -illusion (prostorska Raumillusion)

2. (samoprevara) die Illusion, die Täuschung, die Selbsttäuschung
brez iluzij illusionslos
iluzije Illusionen (imeti haben, delati si sich machen, podreti zerstören, pustiti lassen, vzeti rauben)
predajati se iluzijam sich den Illusionen hingeben
zazibati se v iluzije sich in den Illusionen wiegen
imeti iluzijo manj um eine Illusion ärmer sein

iluzíja illusion

delati si iluzíjo to be under an illusion, to delude oneself, to foster an illusion
ne si delati iluzíj glede uspeha to be under no illusions as regards the result
vzeti komu (njegove) iluzíje to disillusion, to disenchant someone
izgubiti iluzíjo o čem to be disillusioned with something

ímpetu moški spol silovitost, moč, nagon

tomar ímpetu vzeti zalet (pri skoku)

imposer [ɛ̃poze] verbe transitif naložiti (quelque chose à quelqu'un komu kaj); obdavčiti; predpisati (ceno); ukazati; religion (roke) položiti na

en imposer à quelqu'un imponirati komu, velik vtis napraviti na koga, komu pesek v oči nasuti
s'imposer vsiliti se, uveljaviti se, biti obvezen ali nujen
ça s'imposait (familier) ni preostalo nič drugega
s'imposer à quelqu'un biti zelo privlačen za koga
s'imposer la règle de ... vzeti si za, naložiti si pravilo, da ...
imposer silence à quelqu'un utišati koga, komu ukazati, naj molči
imposer obéissance à quelqu'un prisiliti koga k pokorščini
imposer les gros revenus obdavčiti visoke dohodke
imposer le respect zbujati spoštovanje
imposer ses idées à quelqu'un vsiliti komu svoje ideje
imposer une ville naložiti davke mestu
imposer les boissons obdavčiti pijače
je ne vous impose pas de terminer ce travail avant ce soir ne zahtevam od vas, da končate to delo do večera
s'en laisser imposer pustiti si vplivati
s'imposer dans la société uveljaviti se v družbi
la plus grande prudence s'impose sur la route nujna je največja previdnost na cesti

incur [inkə́:] prehodni glagol
nakopati si, naprtiti si; izpostaviti se

ekonomija to incur debts lesti v dolgove
to incur liabilities vzeti nase dolžnosti
to incur losses pretrpeti izgube
to incur a danger izpostaviti se nevarnosti
to incur a fine nakopati si globo

in-eo -īre -iī (redko -īvī) -ītum

I. intr.

1. iti v kaj, vstopiti, vniti: quia in urbem non inierat L., ut ovans iniret T., neque iniit hāc Pl., ad alterum Gell.; impers.: inibitur tecum Pl. s teboj bodo vstopili.

2. vstopiti = priče(nja)ti, zače(nja)ti se: decus hoc aevi te consule inibit V.; tako pogosto kot pt. pr.: bellum ineunte vere susceptum est Ci. v (ob) začetku pomladi, iniens aetas Ci. mladeniška leta, ineunte anno Suet. s pričetkom leta, ab ineunte adulescentiā ali aetate Ci. od mladih nog, ineunte aestate Ci. v (ob) začetku poletja, iniens adulescentia N., T., vita Gell., aevo ex ineunte Lucr.; tudi pt. pf. v act. pomenu: inita aestate, hieme C. po začetku poletja, zime.

— II. trans.

1. iti, stopiti kam, vstopiti, vniti: tu illius domum inire voluisti Ci., inire proscaenia V., thalamos, tectum, templa, Athenas O., cubile, castra Ci., convivia Ci., O., T., Val. Fl. ali dapes Stat. iti (hoditi) v goste, zahajati na gostije, obiskovati pojedine, coetūs hominum Ci. pohajati = udeleževati se, agrum Romanum L., tentoria Plin. iun., curiam T., Iust., sedes H., stationem T., fretum O. voziti se po ..., iter Cu. ali viam Val. Fl. nastopiti, somnum V. zaspati, fugam inire Val. Max. v beg se spustiti, cursūs V. pridirjati; pass.: nemus initur equis O., Hispania prima Romanis inita L.; pren.: viam inire L., Ci. kreniti po poti, slediti poti (načinu, sredstvu), formam vitae T. slediti načinu življenja, rationem Ter., Cat., N., Ci., Plin. iun. jeti postopati, poprijeti se poravnave (računanja), preračuna(va)ti, premet narediti (delati), preudariti (preudarjati), premisliti (premišljevati), de agro Campano separatim inirent rationem L., inita subductaque ratione Ci. zelo premišljeno preračunavši, inire horum aestimationem Sen. ph. ali mensuram agrorum Col. lotiti se, v roke vzeti, začeti, vršiti, numerum C. šteti, prešte(va)ti, pogosto: consilium inire skleniti (sklepati), sklep storiti, naklep(e) snovati, naklepati, posvetovati se, odločiti se, inire consilium multae crudelitatis O., consilia occulta L., consilia de bello C., consilium de morte ac de bonis alicuius Ci., consilium contra aliquem ali contra alicuius vitam Ci., occidendi te consilium inivimus Cu., in. consilium senatus interficiendi Ci., inire cum aliquo consilia interficiendi Caesaris Vell., pa tudi: iniit consilia reges Lacedaemoniorum tollere N., consilia inibat, quemadmodum discederet C.; occ. (o živalih) oploditi, zaskočiti (zaskakovati), naskočiti (naskakovati), obrejiti: Col., caper init pecudes O., Pasiphaën Suet. (o biku), matrem Varr. samico; pass.: vaccam initam L., ineuntur canes a partu sexto mense Plin.; v žalilnem pomenu tudi o človeku = telesno (polteno) se (z)družiti ((z)druževati) s kako žensko: Pl., ineas quam libet ante O., in. reginam Marcus Antonius ap. Suet.

2. metaf.
a) (kako delo) zače(nja)ti, priče(nja)ti, lotiti se česa, (službo) nastopiti, prevze(ma)ti, vršiti, izvrševati, postea quam Verres magistratum iniit Ci., consulatum L., C., post sacerdotium initum Ci., munera tua pro te inibo V., imperium Suet., imperia Stat., honorem T., Suet., interregnum L., proelium (bellum) Pl., Ter., Ci., L., Sil., pugnas V., non iter, sed proelium Cu., certamina disci in. O. spuščati se v ..., Martem Sil., pugnam certaminum forensium Q., suffragium (suffragia) Ci., L. glasovanje pričeti, glasovati začeti, beneficium Ter., connubia O. v zakon stopiti, concubitum Iust., flagitium Amm.; z inf. = nameniti se, imeti namen: qua ratione vitam vivere inierit, considerandum est Ap.
b) (zvezo, pogodbo) skleniti (sklepati): videtur societatem cum illo initam confiteri Ci. (prim. εἰσιέναι εἰς σπονδάς), societatem inire L., Iust., Vell., foedus Prop., Isid., Veneris foedus V. ljubezensko zvezo skleniti, indutias Plin. iun., nexum L. zavezati se (kot dolžnik).
c) (o bolezni) popasti, lotiti se: init te numquam febris? Pl. ap. P. F.; slednjič spada sem tudi reklo inire gratiam pridobi(va)ti si naklonjenost koga, prikupiti se komu, (za)hvalo si prislužiti (zadobiti): apud regem inire gratiam volebant L., qua re permagnam initis a nobis gratiam Ci., summam ab aliquo gratiam in. C., gratiam alicuius in. Cu., quia plures ineuntur gratiae Ci. naklonjenost pri mnogih.

Opomba: Pf. init = iniit: Lucr., Stat.

ingenio moški spol duh; duhovit človek, genij; razum, iznajditeljski dar; umetnina, (vojni) stroj

Am ingenio de azúcar sladkorna tovarna; plantaža sladkorja
aguzar el ingenio skupaj se vzeti, napenjati možgane, iskati sredstva

inscription [-psjɔ̃] féminin napis; vpis, vpisovanje; commerce vknjiženje; prijava

inscription à un concours prijava k natečaju
prendre ses inscriptions vpisati se (na univerzo), imatrikulirati se
inscription funéraire nagrobni napis
inscription hypothécaire vknjižba (na posestvo)
inscription sur le grand livre državna zadolžnica
droit masculin d'inscription vpisnina
(juridique) inscription de (ali: en) faux vložitev pritožbe, da je dokument ponarejen
faire inscription au procès-verbal vzeti na protokol
il y a beaucoup d'inscriptions je mnogo prijav

inspirer [-re] verbe transitif vdihniti, vdihavati; figuré navdihniti, navdati z, dati pobudo, spodbuditi, povzročiti

inspirer des soupçons zbujati sum
inspirer de l'air vdihavati zrak
inspirer le respect, de la haine zbujati spoštovanje, sovraštvo
inspirer une bonne action spodbuditi k dobremu delu
la Muse inspire les poètes Muza navdihuje pesnike
inspirer confiance zbujati zaupanje
inspirer du dégoût zbujati stud, gabiti se
sa santé inspire de l'inquiétude à son médecin njegovo zdravje navdaja zdravnika z zaskrbljenostjo
s'inspirer de pustiti si vplivati od, dobi(va)ti pobudo od, inspiracijo od, vzeti si za vzgled (de quelqu'un, de quelque chose koga, kaj)
l'amour lui a inspiré ces vers ljubezen mu je navdihnila te stihe

inter-ficiō -ere -fēcī -fectum (inter, facere)

1. (o osebah) pobi(ja)ti, poraziti, posekati, umoriti, usmrtiti: P. Scipio Ti. Gracchum privatus interfecit Ci., M. Flaccus ex senatūs sentēntiā est interfectus Ci., interfecto Clodio haec adsequebatur Ci., i. exercitum N., Eutr., doletis trīs exercitūs interfectos Ci., equitem C., hostes, duces N., se Cu., Petrum cruci affixit et Paulum interfecit Lact. je dal ubiti z mečem, je dal obglaviti, feras Lucr.; z abl. instrumenti: suā manu sororem interfecit Ci., aliquem veneno i. S. fr., fame L., anum siti fameque i. Pl., Crassum suapte interfectum manu Ci., eum insidiis Ci., N. (tudi per insidias Cu., Sen. ph., Val. Max.), aliquem igni atque omnibus tormentis excruciatum L., dolo, naufragio interfici N. ob življenje priti, smrt storiti, umreti, poginiti, i. aliquem paene vitā et lumine Pl. spraviti koga ob kaj, vzeti mu kaj, virum et filium eodem tempore venenis clam datis vitā i. Gell. ob življenje spraviti, ugonobiti.

2. metaf. o stvareh: uničiti (uničevati), pokonč(ev)ati: fer … ignem atque interfice messīs V., herbas Ci., usum, fructum Pl., salubritatem Aug., virginitatem Ap., fragmenta panis, piscium magnam vim Luc. fr. (po)užiti, ubi ille torrus (torris) esset interfectus flameus Acc. fr. požgan; occ. prekiniti (prekinjati), pretrgati, ustaviti (ustavljati): sermonem Ap., negotium pozni Icti.

inter-imō (inter, emere) -ere -ēmī -emptum pravzaprav „koga (sredi njegovega delovanja) odvzeti“, od tod odpraviti (odpravljati), odstraniti, s poti spraviti, (do)končati, pokončati, uničiti: Lars Tolumnius quattuor legatos populi Romani Fidenis interemit Ci. (evfem. za „umoriti“), stirpem fratris virilem i. L., se Pl., Ci., vitam suam Pl., Ti. Graccho interempto Ci., aliquem gladio Ci., Cu. ali ferro N. usmrtiti, matrem veneno H., aliquem laqueo H., interimi crucis supplicio Arn., scelere Suet., dolo inimicorum Suet., fraude magis quam virtute alicuius Vell., i. aliquem per fraudem Suet., per insidias Cu., i. res Lucr., sensum Lucr. vzeti (jemati), dilationem Icti.; metaf.: interimendorum sacrorum causa Ci. da se odpravijo, illaec interemit me modo oratio Pl. mi je skoraj zadal smrt, me je skoraj pokončal, me exanimant et interimunt hae voces Ci. me morijo in me navdajajo s smrtno bridkostjo.

ìskos m pravica košnje: uzeti livadu na iskos vzeti travnik v najem s pravico košnje

izposodi|ti si [ó] (-m si) izposojati si besede: entlehnen; denar: (sich) borgen/ausborgen, sich leihen/ausleihen; (vzeti posojilo) einen Kredit aufnehmen

izpred vor … her/hin/weg (vrat vor der Tür her/hin/ weg, nosu vor der Nase weg)
izpred oči aus den Augen
|
izpred oči, iz misli aus den Augen, aus dem Sinn
pobrati/vzeti izpred nosu wegschnappen, wegangeln

jadr|o¹ srednji spol (-a …) pomorstvo das Segel
drugo letno jadro die Fock
glavno jadro Großsegel
košno jadro Marssegel
križno jadro Bagiensegel, Kreuzsegel, Rahsegel
latinsko jadro der Besan, das Lateinersegel
letno/sprednje jadro der Klüver
ročno jadro Handsegel
slepo jadro die Blinde
sončno jadro Sonnensegel
sošno jadro Gaffelsegel
sprednje trikotno jadro Stagsegel
štirikotno sprednje jadro die Breitfock
visoko jadro Hochsegel
vmesno jadro Sprietsegel
vršno jadro Bramsegel
površina jadra die Segelfläche
jadra množina das Segelwerk
namestiti jadra auftakeln
razpeti jadra die Segel hissen
sneti jadra abtakeln
spustiti jadra die Segel streichen
s polnimi jadri mit vollen Segeln (tudi figurativno)
brez jader segellos
figurativno vzeti komu veter iz jader (jemandem) den Wind aus den Segeln nehmen
izdelovalec jadrer der Segelmacher

jádro vela f

jadra zviti, speti, sneti amainar (ali recoger) velas (tudi fig); fig darse por vencido
dvigniti jadra izar velas
pluti s polnimi jadri navegar a todas velas
z razpetimi (polnimi) jadri viento en popa (tudi fig)
vzeti komu veter iz jader (fig) desbaratar los planes de alg; anular los esfuerzos de alg
razpeti vsa jadra desplegar todas las velas

jemati¹ (jêmljem) vzeti

1. nehmen, -nehmen (dol hinunternehmen/herunternehmen, gor hinaufnehmen/heraufnehmen, iz hinausnehmen/herausnehmen, einer Sache entnehmen, iz rok abnehmen, narazen [auseinandernehmen] auseinander nehmen, nazaj zurücknehmen, s seboj mitnehmen, proč wegnehmen)

2. zdravila: einnehmen; prstne odtise: abnehmen, za preiskavo: nehmen, entnehmen
jemati kri Blutproben entnehmen
jemati vzorce Proben nehmen/entnehmen, Muster nehmen/entnehmen

3.
jemati podkupnino Schmiergelder einstecken, sich bestechen lassen

4. figurativno rauben (mir die Ruhe, spanec den Schlaf)
jemati čas Zeit rauben, veliko časa: zeitraubend sein
jemati čast in dobro ime pravo die Ehre abschneiden
jemati moči bolezen: an den Kräften zehren

5.
figurativno jemati v misel in Betracht ziehen
jemati v poštev berücksichtigen, in Rücksicht nehmen
jemati resno ernst/wichtig nehmen
ne jemati resno česa: nicht ernst nehmen, [leichtnehmen] leicht nehmen, auf die leichte Achsel/Schulter nehmen
koga: nicht ernst nehmen, nicht für voll nehmen
jemati si k srcu sich (etwas) zum Herzen nehmen
jemati kot (sprejemati) nehmen als
jemati si za zgled koga: (jemandem) nachstreben/nacheifern

6.
jemati nedovoljena poživila dopen
jemati mamila fixen
jemati kokain koksen

7. za moža/ženo: (im Begriff sein zu) heiraten
|
dajati je bolje kot jemati geben ist seliger denn/als nehmen
| ➞ → vzeti¹

jemati² (jêmljem) vzeti v šoli: durchnehmen (novo lekcijo eine neue Lektion, Smoletovo Antigono die Antigona von Smole; v šoli in der Schule, pri pouku im Unterricht)
| ➞ → vzeti²

jemáti (jêmljem)

A) imperf. ➞ vzeti

1. prendere;
jemati otroka v naročje prendere il bambino in braccio
jemati denar na posodo prendere denaro in prestito

2. (delati, da pride kaj v posest) prendere; riscuotere:
jemati podkupnino prendere, riscuotere la tangente
jemati sobo prendere, affittare una camera
jemati davke imporre, riscuotere tasse

3. (delati, da ima kdo česa manj ali nima več) prendere, occupare:
delo z mladimi mu je jemalo veliko časa il lavoro coi giovani gli prendeva molto tempo
jemati komu pogum scoraggiare qcn.

4. (delati, da kdo postane bolj suh, manj krepek) consumare, indebolire, svigorire:
bolezen ga je vidno jemala la malattia lo consumava visibilmente

5. (z glagolskim samostalnikom):
jemati v službo, na delo assumere
jemati v čiščenje pulire
jemati v popravilo (čevlje) aggiustare, riparare
jemati v obravnavo trattare qcs., discutere di qcs.
jemati za hlapce prendere in servizio
jemati za ženo, v zakon, za moža sposare, maritare

6. (delati, da pride kaj z določenega mesta) prendere, cavare, togliere, estrarre:
jemati kruh iz peči prendere il pane dal forno
jemati denar iz obtoka togliere il denaro dalla circolazione
jemati prtljago iz garderobe ritirare le valige dal deposito bagagli

7. (črpati, dobivati) prendere, ricevere, attingere; (izposojati si) prendere; (kupovati, nabavljati) acquistare, rifornirsi:
rastline jemljejo hranilne snovi iz zemlje le piante prendono le sostanze nutrienti dalla terra
jemati knjige iz knjižnice prendere i libri dalla biblioteca
jestvine jemati v isti trgovini rifornirsi presso un solo negozio

8. (imeti določen odnos do česa):
jemati za šalo prendere per scherzo
jemati resno prendere sul serio

9. (delati, da pride kaj v telo) prendere, ingerire:
jemati zdravilo prendere la medicina
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. pren. vse jemlje hudič tutto va al diavolo, alla malora
jemati dih mozzare il fiato, togliere il respiro
pog. pren. jemati konec andare in rovina; ekst. essere in fin di vita, moribondo
jemati vid togliere la vista, accecare
žarg. jemati ure prendere lezioni
besedo jemati iz ust, z jezika togliere la parola di bocca
jemati koga na muho, na piko avercela, prendersela con qcn.
jemati krivdo, odgovornost nase assumersi tutta la colpa, la responsabilità
jemati na znanje prendere atto di qcs.
jemati v zakup appaltare
iron. jemati resnico v zakup (pretendere di) avere il monopolio della verità
pog. jemati besedo nazaj ricredersi, rimangiarsi la parola
jemati voljo demoralizzare, disincentivare
jemati vzorce campionare

B) jemáti se (jêmljem se) imperf. refl. (pojavljati se) venire, capitare, spuntare:
le odkod se jemlje toliko ljudi da dove diavolo viene tanta gente!

jemati se¹ (jêmljem se) vzeti se kommen
odkod se jemlje(jo) X/vsi ti X/toliko X? woher denn X/all die X/solche Mengen X? ➞ → vzeti se¹