Franja

vadoso agg. geol. vadozen:
acqua vadosa vadozna voda

vadózen (-zna -o) adj. geol. vadoso:
vadozna voda acqua vadosa

venetus² 3 (menda iz Venetī; domneva, da naj bi bila beseda sor. s skr. vánam voda (prim. unda), je opuščena)

1. barve morja, sinji, sinjkast, moder, modrikast: Mart. idr., cucullus Iuv., vestis Veg., conditura Lamp.; subst. venetum -ī, n (sc. pigmentum) sinja barva, modrikasta barva: Isid.

2. occ. veneta factio sinjeoblečena stranka dirkačev v cirkusu, sinjci (dirkaške stranke so bile štiri: albata, russata, veneta, prasina): Suet.; od tod subst. venetus -ī, m (sc. auriga) sinjec = dirkač sinjeoblečene dirkaške stranke: Mart.

vin|o srednji spol (-a …) der Wein (belo Weißwein, desertno Dessertwein, kabinetno Kabinettwein, kakovostno Qualitätswein, ledeno Eiswein, muškatno Muskatellerwein, namizno Tafelwein, Tischwein, naravno Naturwein, odprto Schoppenwein, [Faßwein] Fasswein, palmovo Palmwein, patočno Tresterwein, rdeče Rotwein, rensko Rheinwein, rezano Verschnittwein, ribezovo Johannisbeerwein, riževo Reiswein, sadno Obstwein, sladko Süßwein, steklenično Flaschenwein, samorodnice Hybridenwein, s poreklom Landwein, vrhunsko Spitzenwein, s predikatom Prädikatswein, zdravilno Medizinalwein)
figurativno gosje vino (voda) Gänsewein
kuhano vino Kochwein, Glühwein
mašno vino [Meßwein] Messwein
mlado vino Jungwein, Heuriger, der Sturm
peneče se vino der Schaumwein, der Sekt
pri proizvajalcu ustekleničeno vino die Kellerabfüllung
vrč za vino der Weinkrug
kozarec za vino das Weinglas
(za belo Weißweinglas, za rdeče Rotweinglas)
… vina Wein-
(bog der Weingott, dežela das Weinland, madež od der Weinfleck, rdečega Rotweinfleck, proizvodnja die Weinbereitung, steklenica die Weinflasche, točilnica das Weinlokal, vrsta die Weinsorte)
ponarejevalec vina der Panscher, Weinpanscher
posoda za hlajenje vina der Weinkühler
piti vino ein Weintrinker sein
naliti čistega vina komu figurativno (jemandem) klaren/reinen Wein einschenken
vsebujoč vino weinig, weinhaltig
bogat z vinom weinreich
podoben vinu weinähnlich

víriti -īm
1. kukati: viriti kroz pukotinu, kroz odškrinuta vrata
2. štrleti, moleti, gledati: iz džepa mu viri kamiš; iz svakog njegovog retka viri žarko patriotsko oduševljenje
3. ispod mire tri đavola vire tiha voda globoko dere

visok¹ [ô] (-a, -o) hoch (srednje mittelhoch, kot gora berghoch, pet metrov fünf Meter hoch, za moža mannshoch, seženj/več sežnjev klafterhoch, zelo turmhoch, haushoch); voda: -tief (za čevelj fußtief); Hoch- (bager s čelno žlico der Hochlöffelbagger, barok der Hochbarock, gozd der Hochwald, izkoristek die Hochausbeute, lesk der Hochglanz, pritisk, tlak der Hochdruck, razteg der Hochverzug, relief das Hochrelief, srednji vek das Hochmittelalter, start šport der Hochstart, sunek der Hochstoß, tisk der Hochdruck, divjad das Hochwild, frekvenca die Hochfrequenz, gotika die Hochgotik, hitrost die Hochgeschwindigkeit, kultura die Hochkultur, megla der Hochnebel, napetost die Hochspannung, nemščina das Hochdeutsch, omara der Hochschrank, renesansa die Hochrenaissance, romantika die Hochromantik, temperatura tehnika die Hochtemperatur, terasa geografija die Hochterrasse, voda das Hochwasser, lega medicina das Hochlagern, deblo agronomija in vrtnarstvo der Hochstamm, jadro das Hochsegel, plemstvo der Hochadel, pritličje das Hochparterre); hoch- (v visokih odmerkih hochdosiert, v visokih tonih hochtönig, z visokim robom hochrandig, z visokimi nogami hochbeinig, z visokim vreliščem hochsiedend, z visokimi odlikovanji hochdekoriert, z visokimi petami hochhackig, žariti pri visokih temperaturah hochglühen)
z visokim/visoko … hoch …
(plačo hoch bezahlt, dotacijo hoch dotiert)
z visokim številom vrtljajev tehnika hochtourig, vijak: schnelllaufend

visòk (-ôka -o)

A) adj.

1. alto:
visoka gora, hiša montagna alta, casa alta
visoka trava erba alta
visoki čevlji scarpe alte
visoka planota altopiano
dva metra visok skok un salto di due metri

2. (zelo oddaljen od spodnje meje) alto:
visoke cene, obresti prezzi, interessi alti
visoka temperatura temperatura alta
visoka morala morale alto

3. (za katerega je značilno veliko število nihajev glasilk, strune) alto:
visok ton tono alto
peti z visokim glasom cantare a voce alta

4. (pomemben po položaju, odgovornosti) alto; grande:
visok državni funkcionar un alto funzionario statale, un grand commis
pogovori na najvišji ravni trattative al massimo livello
višje sodišče tribunale superiore

5. superiore:
visoka, višja šola scuola superiore
višji razredi osnovne šole le classi superiori della scuola elementare
višja gimnazija liceo; nekdaj ginnasio-liceo

6. (ki pripada uglednejšim, bogatejšim družbenim slojem) alto; bene:
visoka družba alta società, gente bene; haute; high society

7. ekst., knjiž. (težko uresničljiv) alto, nobile, impegnativo:
visoki cilji alti propositi

8. pren. (vzvišen) eccelso, sublime, nobile:
visoke besede parole sublimi, nobili

9. (domišljav, prevzeten) superbo, altero, presuntuoso:
zaradi uspeha postati visok insuperbire per il successo

10. (ki v kaki hierahični razvrstitvi sledi prejšnjemu; v primerniku) superiore; šol.
napredovati v višji razred essere promosso alla classe superiore
biol. višji organizmi organismi superiori
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bil je že visok dan, ko so odšli na pot il sole era già alto che si misero in cammino
pren. seči po najvišji lovoriki conquistare gli allori, vincere
pren. to je višja matematika questo è per me arabo
pren. izdelek, ki je visoka pesem tehnike un prodotto di qualità superiore
fiz. visoka frekvenca alta frequenza
um. visoka jedkanica incisione in rilievo
višja matematika alta matematica
obl. visoka moda alta moda, haute couture
lingv. stara visoka nemščina altotedesco antico
hist. Visoka porta Sublime Porta
lov. visoka preža impalcatura
šport. visoka šola jahanja alta scuola di equitazione
meteor. visoka voda acqua alta
visoke osebnosti dignità
bot. višje rastline piante superiori
um. visoki barok tardo barocco
pog. muz. visoki c do di petto
polit. visoki komisar alto commissario
tekst. visoki lesk lucentezza, splendore
lov. visoki lov caccia grossa
obl. visoki ovratnik colletto alto
visok otroški stol seggiolone
um. visoki relief altorilievo
hist. visoki srednji vek alto medioevo
šport. visoki start partenza da posizione eretta
tisk. visoki tisk rilievografia
visoko pritličje mezzanino

B) visôki (-a -o) m, f, n
višji (nadrejeni) superiore
rel. Najvišji l'Altissimo

vod³ moški spol (-a …) vojska enota: der Zug
komandir voda der Zugführer
usmrtitveni/ustrelitveni vod das Exekutionskommando

vôdica (-e) f

1. hipok. od voda acqua

2. kozm. lozione; dopobarba

vôdka¹ (-e) f dem. od voda (tudi pejor.) acqua, acquetta:
to ni kava, pač pa vodka questo non è caffè, è acquetta

vodnik [ó] moški spol (-a …) vojska čin: der Feldwebel; (komandir voda) der Zugführer

vodnjak moški spol (-a …) der Brunnen (cevni/zabiti Rammbrunnen, čistilni Klärbrunnen, jaškasti Schachtbrunnen, zajemalni Schöpfbrunnen, na vleko Ziehbrunnen); okrasni: die Brunnenanlage, der Springbrunnen (skledasti Schalenbrunnen, stebrasti Stockbrunnen), die Fontäne; (izvir) die Wasserstelle; (cisterna) die Zisterne, Wasserzisterne
rob vodnjaka der Brunnenrand
voda iz vodnjaka das Brunnenwasser
kip na vodnjaku die Brunnenfigur

vodnják well; fountain

artezijski vodnják artesian well
voda iz vodnjáka well water
kopač vodnjákov well digger
izkopati vodnják to sink a well
izvrtati vodnják to bore a well
vodnják se je posušil the well has run dry

vodovodn|i [ó] (-a, -o) Wasser- (armatura die Wasserarmatur), Leitungs- (voda das Leitungswasser)
vodovodni instalater der Rohrschlosser
gradbeništvo, arhitektura prostor z vodovodno napeljavo die [Naßzelle] Nasszelle, der [Naßraum] Nassraum

vrat¹ moški spol (-u, -ova, -ovi) anatomija der Hals (krivi Schiefhals, labodji Schwanenhals, maternični Gebärmutterhals, stegnenični Schenkelhals)
bikovski vrat der Stiernacken
svinjski vrat kos mesa: der Schweinkamm
obseg vratu die Halsweite
za dolžino vratu um Halslänge
zlom stegneničnega vratu medicina der Schenkelhalsbruch
prerezati vrat komu (jemandem) die Kehle durchschneiden
sesti za vrat komu (jemandem) auf den Pelz rücken
stegovati vrat sich den Hals verrenken
zaviti vrat komu (jemandem) den Hals umdrehen, den Kragen umdrehen
zlomiti si vrat medicina sich den Hals brechen, sich das Genick brechen

do vratu bis an den Hals/bis zum Hals
biti zadolžen do vratu tief in der Kreide sitzen
voda mu sega do vratu das Wasser steht ihm bis zum Hals (tudi figurativno)

na vrat auf den Hals
na vrat na nos figurativno Hals über Kopf
nastaviti nož na vrat komu (jemandem) das Messer an die Kehle setzen
nastaviti pištolo na vrat die Pistole auf die Brust setzen
spraviti na vrat (jemandem etwas) aufhalsen
ne spravljati na vrat komu kaj (jemandem etwas) vom Halse halten

na vratu am Hals
jamica na vratu anatomija die Drosselgrube
imeti na vratu auf dem Halse haben

od vratu vom Hals
odmaknjen od vratu ovratnik ipd.: halsfern

okoli vratu am Hals, um den Hals, in der Halspartie
objeti okoli vratu koga (jemandem) die Arme um den Hals schlingen
pasti okoli vratu komu (jemandem) um den Hals fallen, (jemanden) umhalsen

s tenkim/z dolgim vratom dünnhalsig/langhalsig

za vrat für den Hals
bonbon za vrat der Halsbonbon
obkladek za vrat der Halswickel
ščitnik za vrat der Halsschutz
prijeti/zagrabiti za vrat (jemandem) an die Gurgel fahren, (jemanden) an der Gurgel packen, am Kragen nehmen/packen

čepeti za vratom komu (jemandem) auf der Pelle liegen/sitzen

vrèl bouillant, très chaud

vrela voda de l'eau bouillante

vréti (vrèm) imperf.

1. bollire; tr. bollire, lessare:
voda vre pri sto stopinjah l'acqua bolle a cento gradi

2. ribollire; sgorgare:
besede mu kar vrejo iz ust le parole sgorgano da sole dalla sua bocca

3. (pojavljati se v velikem številu) riversarsi; ribollire:
ljudje so vreli na trg la gente si riversava in piazza
take misli so mu vrele po glavi questi pensieri gli ribollivano per la testa

4. pren. fremere; fervere; tumultuare:
vreti od sovraštva fremere di odio
med poslušalci je vrelo l'uditorio era in agitazione, tumultuava
molčal je, čeprav je vrela kri v žilah tacque, benché dentro fremesse

5. biol., kem. fermentare:
mošt vre il mosto sta fermentando

vroč [ò] (-a, -e) heiß (vroča kri heißes Blut, vroča limonada heiße Zitrone, vroča sled heiße Spur)
še vroč brühheiß, (sveže pečen) ofenheiß
Heiß-, Warm- (voda das Warmwasser, brušenje das Heißschleifen, stiskanje Heißpressen, Warmpressen, valj die Heißwalze, die Heißmangel); figurativno glühend, heiß
vroče oblivati/spreletavati koga (jemanden) heiß überrieseln, (jemandem) heiß über den Rücken laufen, heiß den Rücken hinunterlaufen
vroče mi je mir ist heiß
nobena juha se ne poje tako vroča, kot se skuha es wird nichts so heiß gegessen, wie es gekocht wird
kuj železo, dokler je vroče man soll das Eisen schmieden, solange es heiß ist

vróč hot, (kot krop) boiling hot; fervid; tropical; figurativno ardent, passionate; burning

vróča diskusija animated discussion
vróči pas torrid zone
vróč zrak hot air
vróča voda hot water
vróče mi je I am hot
vróče je kot v peklu it's as hot as hell
tam bo še vróče (figurativno) there will be hot work
vróče podnebje hot climate
vróče sonce hot sun
postajalo mi je vróče I was getting hot
imeti vróčo kri (figurativno) to be hot-tempered
napraviti komu tla vróča pod nogami to make it hot (ali warm) for someone, to make the place too hot for someone

vròč (très) chaud ; (pekoč) brûlant ; (vrel) bouillant ; (klima) torride ; (želja, ljubezen) ardent ; (boj, debata) acharné, passionné, échauffé, violent

vroče dežele pays chauds
vroča kopel bain très chaud
vroča voda eau (très) chaude
vroče klobase saucisses chaudes
juha je prevroča la soupe est trop chaude
danes je vroče il fait chaud aujourd'hui
vroče mi je j'ai chaud
biti vroče krvi (figurativno) avoir le sang chaud, être irascible (ali impétueux)
vroče je bilo (figurativno, familiarno) ça chauffait, ça bardait
kuj železo, dokler je vroče il faut battre le fer pendant qu'il est chaud