Oporto moški spol Porto (mesto na Portugalskem)
(vino de) Oporto, oporto portsko vino
Zadetki iskanja
- oppīgnerō -āre -āvī -ātum (ob in pignus) v zastavo da(ja)ti, zastaviti (zastavljati): libellos pro vino Ci., anulum Mart.; pren.: filiam meam Ter., humilius verbum, quo se oppigneret Sen. ph.
- ordinaire [ɔrdinɛr] adjectif navaden, običajen, vsakdanji, poprečen; masculin običajnost, navadnost; masculin vsakdanja hrana, obed; dnevni obrok
vin ordinaire navadno (namizno) vino
d'ordinaire, pour l'ordinaire navadno, največkrat
à l'ordinaire po navadi
contre l'ordinaire proti navadi - osláden doucereux, douceâtre, mielleux, sucré ; familiarno papelard, paterne, patelin, benoît
osladne besede paroles ženski spol množine doucereuses (ali mielleuses)
osladen izraz un air papelard (ali mielleux, paterne)
osladen nasmeh sourire moški spol doucereux (ali sucré, mielleux)
osladen okus, vino vin moški spol douceâtre
osladno doucereusement, mielleusement - ōste m (f -essa) krčmar, krčmarica
PREGOVORI: domandare all'oste se il vino è buono preg. postavljati neumna, nepotrebna vprašanja
fare i conti senza l'oste preg. delati račune brez krčmarja - otájati (faire) dégeler
otajati se (se) dégeler, figurativno sortir de sa réserve
otajati živilo (faire) dégeler un aliment
vino ga je otajalo (figurativno) le vin lui fit abandonner la réserve - otre m meh:
otre di vino vinski meh
essere un otre di vino biti pogosto pijan
otre di vento pren. bahač
pieno come un otre poln kot sod - país moški spol dežela, materinska zemlja, domovina
país nativo rodna zemlja, domovina
producto del país domač proizvod
vino del país domače vino
los Países Bajos Nizozemska - palmov (-a, -o) Palm(en)- ( živalstvo, zoologijahudournik der Palmsegler, ohrovt der Palmenkohl, list das Palmenblatt, Palmblatt, nasad der Palmenhain, živalstvo, zoologija rilčkar der Palmenbohrer, sladkor der Palmzucker, stržen das Palmmark, Palmenmark, pernati list das Palmenwedel, veja der Palmzweig, vršički množina Palmenherzen množina, der Palmenkohl, olje Palmkernöl, jedrce der Palmkern, vino der Palmwein, Palmenwein)
- palmov pridevnik
1. (o drevesu) ▸ pálmapalmov list ▸ pálmalevélpalmov les ▸ pálmafapalmova veja ▸ pálmaágpalmov nasad ▸ pálmaültetvénypalmov drevored ▸ pálmafasorpalmov gozd ▸ pálmaerdőpalmovo drevo ▸ pálmafapalmovo deblo ▸ pálmafa törzse, pálmatörzsDomačini živijo v majhnih lesenih hišicah na kolih, prekritih s palmovimi listi. ▸ A helyi lakosok apró, cölöpökön álló, pálmalevéllel fedett házikókban élnek.
Sopomenke: palmin
Povezane iztočnice: palmova vejica
2. (v kulinariki) ▸ pálmapalmovo vino ▸ pálmaborpalmov sladkor ▸ pálmacukorpalmova maščoba ▸ pálmazsírSopomenke: palmin
Povezane iztočnice: palmovo olje
3. (izdelan iz palmovih listov) ▸ pálmapalmova streha ▸ pálmatetőkoliba iz palmovega listja ▸ pálmalevélből készült kunyhó, pálmalevélből készült kalyiba
4. (o snovi) ▸ pálmapalmov vosek ▸ pálmaviaszSopomenke: palmin - pálmov palm(-), of a palm
pálmovovo maslo, olje palm butter, palm oil
pálmova vejica palm branch, palm leaf
pálmovo vino palm wine - pálmov (-a -o) adj. di palma:
palmov nasad palmeto
palmov zmijavt paradossuro (Paradoxurus)
palmovo deblo stipite
palmova veja palmizio
palmovo olje olio di palma
palmovo vino toddy - parto moški spol porod
parto prematuro prezgodnji porod
estar de parto imeti porodne bolečine
vino el parto derecho stvar se je srečno iztekla - passum -ī, n (sc. vinum) (pandere) vino iz suhega grozdja, sekt: Varr. ap. Non., Pl., V., Col., Plin., Cels.
- pasteggiabile agg. kulin. namizen
vino pasteggiabile namizno vino - pasto m obrok; jed:
fare due pasti al giorno jesti dvakrat dnevno
il popolo dei cinque pasti ljudstvo, ki je petkrat dnevno, Angleži
un pasto abbondante obilen obrok
saltare il pasto ne jesti
vino da pasto namizno vino
dare in pasto al pubblico pren. vreči v javnost, objaviti - pasto moški spol paša, pašnik; krma, hrana
pasto seco suha krma
pasto verde zelena krma
vino de pasto namizno vino
a pasto v obilju
a todo pasto po volji, poljubno; izključno
el edificio quedó pasto de las llamas zgradba je popolnoma pogorela - pavīmentum -ī, n (pavīre) iz kamenčkov, peska, prsti ali apna steptan tlak, nabita tla, starejše zmast: Ca., Varr., C., Plin., Plin. iun., Vitr., Sen. rh., Sen. ph., Petr., Col., Fest. idr., structuris ac fornicibus continentur (sc. aedificia) tectaque sunt rudere aut pavimentis Auct. b. Alx., quam lepide lexis compostae ut tesserulae omnes arte pavimento atque emblemate vermiculato Luc. fr., natabant pavimenta vino Ci., p. facere Ci. ep., inter coagmenta lapidum ex pavimento exstitisse ostendebatur C., mero tingere p. H.
- pelle-suīna -ae, f (pellis in suere) krznarija: taberna, ubi venit vinum, a vino vinaria, a creta cretaria, ab unguento unguentaria dicitur … ubi caro venit, carnaria, ubi pelles, pelliaria, ubi calcei, calcearia diceretur, non laniena ac pellesuina et sutrina Varr.
- pellō -ere, pepulī, pulsum (prim. umbr. arō-peltu = appelito, admoveto)
1. udarjaje ali porivaje mahniti (mahati), pognati (poganjati), zagnati (zaganjati), odriniti (odrivati), prožiti, sprožiti (sprožati): contis navigia Cu., nerva in fidibus Ci. brenkati, udarjati na strune, manu lyram O. brenkati na liro, classica Tib. dati zatrobiti, sagitta pulsa manu V.; pesn.: Haemon O. stres(a)ti; pren.: longi sermonis initium pepulisti Ci. sprožil si nov, snovno bogat pogovor; tudi = nagnati (naganjati), prignati (priganjati): Iovis sic numina pellunt V.
2. metaf. ganiti, vznemiriti (vznemirjati), v srce seči (segati) komu, prevze(ma)ti koga: ipsum nullius forma pepulerat captivae L., quod (sc. dictum) cum animos hominum auresque pepulisset Ci., non mediocri curā Scipionis animum pepulit Ci. je vzbudilo Scipionu nemajhne skrbi.
3. biti, udariti (udarjati) kaj, ob kaj, na kaj: T., terram pede H., Lucr., humum pedibus Cat. teptati, vada remis Cat., fores Ci. (po)trkati na vrata, palus pulsa sonat cantu V. odmeva, puer pulsus Ci. (pre)tepen, s pestmi bit; pesn.: pulsus ramo Pr. zadet; tako tudi volucre pulsus V. = ranjen; pren. zadeti koga kaj, pripetiti, zgoditi se komu kaj: nulla me pepulit insignis iniuria Ci. ep.
4. pahniti (pehati) od, iz ali s česa, gnati, izgnati (izganjati), odgnati (odganjati), pregnati (preganjati), (s)poditi, prepoditi, zapoditi: Pl., Ter.,T. idr., aliquem domo, foro, civitate, possessionibus Ci., regno H., Iust., sedibus S., patriā pelli N., pulsus (= exsul) patriā carebat N., exsules pulsi L., p. urbe O., loco L., magistratūs templis Ci., aliquem e foro Ci., ex Galliae finibus C., ab urbe, a sacris, ab agris O., pelli in exsilium Ci., miles pellitur foras Ter.; (o stvareh) odgnati (odganjati), odvrniti (odvračati), odriniti (odrivati) nazaj, potisniti (potiskati) iz česa: flumen pulsum Cu., flumen natatu Aus., niveo pectore aquam Tib. ali facilis unda pellitur manu Tib. (o plavajočih), p. aquam de agro Plin., calculos e corpore Plin.; occ. kot voj. t.t. (sovražnika) potisniti (potiskati) nazaj, odbiti, zapoditi, zadreviti, pregnati, v beg pognati, poraziti, potolči, premagati: Iust. idr., primo concursu hostes pelluntur atque in fugam coniciuntur C., milites primo congressu pulsi fugatique S., armis perterritus, fugatus, pulsus Ci., primum gradu moverunt hostem, deinde pepulerunt, postremo … avertunt L.; pren.: si animus hominem pepulit Pl. če je duh porazil človeka (kakor kakega sovražnika).
5. metaf. odgnati (odganjati), pregnati (preganjati), razgnati (razganjati), odpoditi, prepoditi: pelle moram O. nehaj se obotavljati, pulso pudore O. brez sramu, tecta, quibus frigorum vis pelleretur Ci. ki naj bi odvračala (pregnala) hud mraz, malorum medicamentorum introitum Plin. preprečiti, preprečevati, nunc vino pellite curas H., famem glande O. (po)tešiti, pulsus corde dolor V., maestitiam ex animis Ci., quo tibi pulsus amor? V. kam je izginila ljubezen?, lacrimas Creusae pelle V. Kreuze ne objokuj več.
Opomba: Nenavaden plpf. pulserat: Amm.