Franja

ojunáčiti to encourage; to embolden

vino ga je ojunačilo wine raised his spirits

okús taste; flavour; savour

po mojem okúsu to my taste
prijeten okús a pleasing taste
slasten okús relish, flavour
brez okúsa tasteless, insipid, flat, unsavoury, figurativno without taste
človek dobrega okúsa a man of taste
to je stvar okúsa it is a matter of taste
vsak po svojem okúsu everyone to his fancy
okúsi so različni there is no accounting for tastes, tastes differ
imeti okús po to taste of
imeti sladek okús to taste sweet
to vino ima okús po sodu this wine tastes of the cask (ali has a tang of the cask)
pustiti slab okús v ustih (tudi figurativno) to leave a bad taste in the mouth
ta film kvari okús občinstva that film corrupts public taste

okúsiti goûter à; goûter de, faire l'expérience de , familiarno tâter de; éprouver; sentir, ressentir, endurer

okusiti jed, vino goûter à un plat, à un vin
okusiti zapor goûter (ali faire l'expérience, tâter) de la prison
okusiti bolečino, slavo éprouver une douleur, la gloire
okusiti krivice, zatiranje sentir (ali supporter, endurer) les injustices, l'oppression
okusiti fronto, vojno ressentir (ali éprouver) le front, la guerre
komaj je okusila življenje elle a à peine ressenti (ali connu) la vie

olīvēta (olīvīta) -ae, f nabiranje (trgatev) oliv: olivetam (po nekaterih izdajah olivitam) antiqui dicebant, cum olea cogebatur; ut messem cum frumenta … Fest., olivetam dicebant ab oleis ut a vino vindemiam P. F.

òmjeriti -īm (ijek.), òmeriti -īm (ek.)
1. umeriti: omjeriti odijelo; dvaput omjeri, a jednom pristrizi
2. pomeriti: omjeriti puškom
3. premeriti: omjeriti koga od glave do pete
4. ekspr. primazati (komu klofuto): omjeriti kome šamar
5. popio nam je na sramotu vino, ni platio ni nam zahvalio, no na lakat ruci omjerio spil nam je vino, pa ni plačal, niti se zahvalil, naredil je le prostaško gesto in odšel

peleón, -ona prepirljiv

(vino) peleón kislo vino

onerō -āre -āvī -ātum (onus)

1. obremeniti (obremenjevati), obtežiti (obteževati), otovoriti (otovarjati), naložiti (nalagati), obložiti (oblagati), nakladati komu kaj, kaj na kaj: iumenta S., plaustra Cu., aselli costas pomis V., commeatu, stipendio, armis naves onerat S., tauri cervix oneratur aratro O., o. manum iaculis V. oborožiti, ventrem S. prenapolniti želodec, prenajesti se, onerari epulis O. ali vino et epulis o. S. prenapolniti (prenapolnjevati) se z jedjo (z vinom in jedjo) = prenajesti se, prenajesti in prenapiti se, cibus onerat (sc. ventrem) Plin. jed povzroča želodčne težave; s spremenjenim skladom: o. vina cadis V. (na)polniti vrče z vinom, Cereris dona canistris V. nakopičiti (zbrati) v košaricah; oneravi vinum, lardum (sc. navi) Petr. naložil sem vino, slanino na ladjo; occ. obtežiti (obteževati) = pokri(va)ti: membra sepulchro V., ossa terrae agere V., mensam dapibus V. obložiti, humerum pallio Ter. plašč dati čez ramena, ogrniti si plašč čez ramena.

2. metaf.
a) preobložiti (preoblagati), preobkladati, obsuti (obsipati), naložiti (nalagati) komu obilo česa: aliquem pugnis Pl., iniuriā Ter., omnibus contumeliis eum onerasti Ci., o. aliquem promissis L., S., aliquem laudibus L. prehvaliti; occ. α) obtožiti (obtoževati): audentius iam onerat Seianum T. β) dražiti: saevitiam eius T.
b) (ob)težiti koga = nadlegovati, zabavljati čez koga, kaj, težiti komu, biti komu v nadlego: iudicem argumentis Ci., aethera votis V., verba lassas onerantia aures H., plebei scitum, quo oneratus magis sum quam honoratus L. ki mi je prinesel več nadlege kot časti, o. aliquem mendaciis Ci. dobro (hudo) nalagati koga, probe oneratus Pl. hudo prevaran (ukanjen).
c) otežiti (otežavati), (po)slabšati, večati, poveč(ev)ati, množiti, pomnožiti (pomnoževati): dolorem Cu., inopiam L., onerat dictis atque aggerat iras V., (sc. delectum) suāpte naturā gravem onerabant ministri avaritiā T., onerabat paventium curas ordo Mutinensis T. je pomnoževal, filia patris onerat pericula T. — Od tod adj. pt. pf. onerātus 3 (kakor plenus z gen.): frugum et floris Liberi Pac. ap. Non.

onustus 3 (onus)

1. obremenjen, obtežen, natovorjen, otovorjen, naložen, obložen: iumentum, navis L., carri onustissimi Iul. Val., corpus Lucr. z jedjo obloženo, napolnjeno; z abl.: H., Ap., Amm. idr., onustus plurimā praedā Pl., praedā onustus Ci., naves frumento onustae Ci., asellus onustus auro Ci., spoliis orientis onustus V., currus quinque liberis onustus T.; z gen.: navis onusta remigum Auct. b. Afr. polna veslačev, magna vis camelorum onusta frumenti T.

2. metaf.
a) poln, bogat, obilujoč s čim: Cu., H., Lucr. idr., onusti cibo et vino (naspr. integri še tešči) Ci., ager fertilis et praedā onustus S., pharetra telis onusta T., terga onusta vulneribus T., aula onusta auro Pl., pectus onustum laetitiā Afr. fr.; z gen.: aula onusta auri Pl.

2. obremenjen, (duševno) potrt, tlačen, zatiran: fame onusti T., silno (hudo, zelo) lačni, onustus fastibus Pl., o. dolis astutiisque Pl., onustus sacrilegio Ph.; abs.: onustum gero corpus Pl. s starostjo obremenjeno.

opitulor -ārī -ātus sum (opi-tulus, iz ops in tulo = fero „pomoč prinašajoč“, pomočnik) v pomoč biti, izkaz(ov)ati pomoč, da(ja)ti, nuditi, ponuditi (ponujati) pomoč, (pri)pomoči, pomagati: amico Pl., mulier hospiti oppresso opitulata est Ci., permultum o. ad dicendum Ci., frequentatio, quae plurimum coniecturalibus causis opitulatur Corn., o. inopiae plebis S. pomoči (pomagati), vino aegris Ap.; poseb. kot zdravilo pomagati proti čemu, biti zdravilo za kaj: o. contra vanas species Plin.; non o. s quin: ne id quidem tam breve spatium potest opitulari, quin et mihi adverseris et rem publicam profliges? N. fr. ali quominus: nec illi morum probitas, quominus hāc contumeliā aspergeretur, opitulata est Val. Max.

opójen enivrant, grisant, capiteux, spiritueux

opojen duh vrtnic parfum enivrant des roses
opojno vino vin capiteux
opojen vonj odeur grisante, parfum grisant
opojne pijače spiritueux moški spol množine, boissons ženski spol množine alcooliques

Oporto moški spol Porto (mesto na Portugalskem)

(vino de) Oporto, oporto portsko vino

oppīgnerō -āre -āvī -ātum (ob in pignus) v zastavo da(ja)ti, zastaviti (zastavljati): libellos pro vino Ci., anulum Mart.; pren.: filiam meam Ter., humilius verbum, quo se oppigneret Sen. ph.

ordinaire [ɔrdinɛr] adjectif navaden, običajen, vsakdanji, poprečen; masculin običajnost, navadnost; masculin vsakdanja hrana, obed; dnevni obrok

vin ordinaire navadno (namizno) vino
d'ordinaire, pour l'ordinaire navadno, največkrat
à l'ordinaire po navadi
contre l'ordinaire proti navadi

osláden doucereux, douceâtre, mielleux, sucré ; familiarno papelard, paterne, patelin, benoît

osladne besede paroles ženski spol množine doucereuses (ali mielleuses)
osladen izraz un air papelard (ali mielleux, paterne)
osladen nasmeh sourire moški spol doucereux (ali sucré, mielleux)
osladen okus, vino vin moški spol douceâtre
osladno doucereusement, mielleusement

ōste m (f -essa) krčmar, krčmarica
PREGOVORI: domandare all'oste se il vino è buono preg. postavljati neumna, nepotrebna vprašanja
fare i conti senza l'oste preg. delati račune brez krčmarja

otájati (faire) dégeler

otajati se (se) dégeler, figurativno sortir de sa réserve
otajati živilo (faire) dégeler un aliment
vino ga je otajalo (figurativno) le vin lui fit abandonner la réserve

otre m meh:
otre di vino vinski meh
essere un otre di vino biti pogosto pijan
otre di vento pren. bahač
pieno come un otre poln kot sod

país moški spol dežela, materinska zemlja, domovina

país nativo rodna zemlja, domovina
producto del país domač proizvod
vino del país domače vino
los Países Bajos Nizozemska

palmov (-a, -o) Palm(en)- ( živalstvo, zoologijahudournik der Palmsegler, ohrovt der Palmenkohl, list das Palmenblatt, Palmblatt, nasad der Palmenhain, živalstvo, zoologija rilčkar der Palmenbohrer, sladkor der Palmzucker, stržen das Palmmark, Palmenmark, pernati list das Palmenwedel, veja der Palmzweig, vršički množina Palmenherzen množina, der Palmenkohl, olje Palmkernöl, jedrce der Palmkern, vino der Palmwein, Palmenwein)

palmov pridevnik
1. (o drevesu) ▸ pálmaDomačini živijo v majhnih lesenih hišicah na kolih, prekritih s palmovimi listi. ▸ A helyi lakosok apró, cölöpökön álló, pálmalevéllel fedett házikókban élnek.
Sopomenke: palmin
Povezane iztočnice: palmova vejica

2. (v kulinariki) ▸ pálmaSopomenke: palmin
Povezane iztočnice: palmovo olje

3. (izdelan iz palmovih listov) ▸ pálma
4. (o snovi) ▸ pálmaSopomenke: palmin