Franja

mirar (po)gledati, opazovati; zalezovati; gledati na, imeti razgled na

mirar atrás nazaj pogledati
mirar alrededor okoli sebe gledati
mirar por a/c obrniti pozornost na kaj; skrbeti za kaj
por lo que mira a mí kar se mene tiče
mirar a uno por encima del hombro zviška na koga gledati, prezirati koga
mirar de reojo po strani (grdó) pogledati
mirar por la ventana skozi okno (po)gledati
mirar por sí na lastno korist gledati
sin mirar nada brezobzirno
¡mira! (po)glej no! le pomisli! pazi se! (pretnja)
¡mira tú que...! to je neverjetno, da ...!
¡mirar éste! ta je pa dobra! glej si no!
mirarse a sí mismo nase gledati, zase se brigati
mirarse unos a otros začudeno se spogledati
mirarse en alg. koga kot sebe samega ljubiti

míren tranquille, calme, silencieux, paisible, pacifique

v mirnem času en temps de paix
mirna četrt quartier silencieux (ali tranquille)
mirno morje mer ženski spol calme
obdržati mirno kri garder (ali conserver) son sang-froid
le mirno! du calme!, doucement!, familiarno tout doux!, piano!
mirna vest la conscience tranquille
mirno spati dormir d'un bon sommeil (ali familiarno sur ses deux oreilles)
spor mirno poravnati régler (ali arranger, apaiser) un conflit (ali une querelle, un différend) pacifiquement
lahko mirno rečemo, da on peut dire, sans crainte de se tromper, que
to lahko mirno narediš tu peux le faire tranquillement (ali sans crainte, sans hésitation)

mīror -ārī -ātus sum (mīrus)

1. čuditi se komu ali čemu, začuditi se nad kom ali čim; abs.: animus meus miratur Pl., tutemet mirabere Ter., mirari secum tacitus H.; z acc.: neglegentiam hominis Ci.; s praep.: nec tu de homine mireris Cypr., mirari super haereses istas Tert.; z ACI: a quibus miror, ne quod iudiciorum esset vestigium, non subsellia quoque esse combusta Ci., non mirari oportet (ne sme se zdeti čudno) hunc ordinem … ad institutam ab Servio Tullio summam non convenire L.; s kavzalnim stavkom: Plin. iun., mirabar, quod (da) Apollonius maneret integer Ci.; z odvisnim vprašalnim stavkom: Pl., Ter., Val. Max., eius rei quae causa esset, miratus C., ne miremini, qua ratione hic tantum apud istum libertus potuerit Ci.; s kondicionalnim stavkom: Pl., Ter., miror, illā superbiā atque importunitate si quemquam amicum habere potuit Ci., neque id erat mirandum, si non facile ad credendum adducebatur N.; miror pogosto = gr. ϑαυμάζω čudno se mi zdi, zame je čudno, ne morem razumeti (doumeti), rad bi vedel, radoveden sem, rad bi slišal, začuden se sprašujem: Pl., miror, quae sit, miror, quid abierit Ter., mirantes, quid rei esset L., se mirari, quare iam tertium diem sic teneretur N., quo magis mireris Sen. ph. čemur se gre še bolj čuditi.

2. občudovati, čudeč se gledati na kaj, občudujoč častiti, biti prevzet, strmeti nad čim: signa, tabulas pictas, vasa caelata S., puerorum formas et corpora Ci., Graecarum artium opera L., ripas et vacuum nemus H., artificum manus inter se operumque laborem V. občudujoč med seboj primerjati, antiquos Plin. iun., se m. Cat., Mart. občudovati se, biti zaljubljen (zagledan) vase, quemcumque in aliā laude miramur Ap., quod quidem mirari super diis immortalibus nequaquam congruerit Ap.; z gr. skladom (ϑαυμάζω τινά τινος): iustitiaene prius mirer (sc. te) belline laborum V. — Od tod gerundiv mīrandus 3 občudovanja vreden, čudovit, presenetljiv, pozornost vzbujajoč: Plin., haud miranda facta Pl., mirandumne id est Ter., altitudo Ci., fides Stat., mirandum est modum Ci. na občudovanja vreden način, čudovito.

Opomba: Star. inf. mirarier: Caecil., Ter., Lucr., Fest. Act. soobl. mīrō -āre -āvī: Varr. ap. Non., Pomp.

mīrus 3, adv. -ē (indoev. kor. *smei̯- smejati se; prim. skr. smáyate smejati se, smáyam strmenje, začudenje, ponos, gr. μειδάω, μειδιάω smejem se, lat. mīror, sl. smejati se, smeh, hr. smìjati se, ang. smile) čuden, čudovit, presenetljiv, pozornost vzbujajoč, osupljiv, poseben, izreden, nenavaden, neobičajen: Pl., Ter., Vell. idr., patientia mira ac singularis Ci., mira est religio Cereris Hennensis Ci., mire gratum fuit L. čudovito, posebno prijetno, mire favere Ci. izredno, mire finxit filium Ter.; subst. n. pl.: nimia mira memoras Pl. prečudovite stvari, tanta mira Pl. toliko čudovitega, toliko čudovitosti, septem mira Lact. sedem (svetovnih) čudes; z ACI: quod adhuc vos ignorare non mirum est Ci. ni čudno, nič čudnega ni; z ut: mihi illud videri mirum, ut una illaec capra uxoris simiai dotem ambederit Pl., sed ut in cunis fuerit anguis, non tam est mirum Ci.; z odvisnim vprašalnim stavkom: sibi mirum videri, quid in sua Gallia populo Romano negotii esset C., mirum est, ut animus agitatione motuque corporis excitetur Plin. iun., mirum est, quam efficiat, in quod incubuit Plin. iun., mirum est, quam singulis diebus in urbe ratio aut constet aut constare videatur, pluribus iunctisque non constet Plin. iun., mirum est, qua religione, quo studio imagines Brutorum, Cassiorum, Catonum domi, ubi potest, habeat Plin. iun. Posebne zveze:

1. mirum in modum conversae sunt omnium mentes C. prav nenavadno, čudovito.

2. miris modis pallentia simulacra V. presenetljivo, pozornost vzbujajoče, modis animalia miris V. čudno, nenavadno.

3. mirum quantum ali mirum quam (po gr. ϑαυμαστὸν ὅσον ali οἷον) „čudno je, koliko ali kako“ = čudno (začuda) veliko, izjemno, izredno: mirum quantum profuit ad concordiam L., mirum quantum ocior medicina est Plin., mirum quam inimicus erat Ci.; pa tudi s cj.: mirum quantum fidei fuerit L.; tako tudi mire quam (= gr. ϑαυμαστῶς ὡς) čudovito (nenavadno, presenetljivo, pozornost vzbujajoče) je, kako … ne verjameš, kako … človek ne bi verjel, kako … : mire quam me illius loci non modo usus, sed etiam cogitatio delectat Ci. ep.

4. mirum ni (nisi) čudil bi se, če ne = stavim (jamčim), da; najbrž, (prav) gotovo: Caecil., mirum ni domi est Ter., mirum nisi hoc est O., mirumque esse, ni iam exteriore parte castra hostium oppugnentur L., mirum ni cantem? Nov. ap. Ci. naj morda celo pojem?; tudi pl.: mira sunt, ni … Pl.; toda: nisi mirum est Pl., Caecil. če se ne godijo prav čudne reči, če nam ni rešiti česa nam docela neuganljivega, če ni pred nami neka povsem nerešljiva uganka.

5. mirum quin „čudno, zakaj da ne“ = še tega (mi, nam) je manjkalo, menda res: mirum quin dicat Pl., mirum quin ab avo eius acciperem Pl.

6. kot vrinjeni stavek oz. vzklik: mirum! o čudo! O.; podobno: quid mirum? kaj je tu čudnega? O., ille „quid mirum?“ inquit Ci.; tako tudi nec mirum Auct. b. Afr. in ni čudno, in nič čudnega ali non mirum ni čudno, kajpada, seveda: non curat divina providentia singulos homines; non mirum: ne civitates quidem Ci.

Opomba: Adj. se stopnjuje z magis in maximē; vendar: quid enim hoc mirius: Varr. ap. Non., mirior tibi videor: Tit. ap. P. F.

miser -era -erum (sor. z maereō in maestus)

1. beden, nesrečen, reven, pomilovanja vreden, usmiljenja vreden (naspr. beatus, felix, fortunatus): Pl., Sen. ph., Val. Max., nihil est tam miserabile quam ex beato miser Ci., hic miser atque infelix Ci., habere aliquem miserrimum Ci. hudo trapiti (mučiti, trpinčiti) koga, miserrimus fui fugitando Ter. zelo sem se upehal, ves upehan sem, querella misera (mila) et luctuosa Ci., o multo miserior Dolabella, quam ille, quem tu miserrimum esse voluisti Ci.; kot subst. m. in f. nesrečnež, nesrečnica, revež, rev(ic)a, uboga para: miser! H., o miser! Ci., (o) me miserum! Ci., eheu me miserum! S., o miserum te! Ci., vae misero mihi! Ter., miserae mihi! Afr. fr. joj meni nesrečnici!, o miseri! V. o zaslepljenci; z gen. (zaradi česa, glede na kaj): cultūs miser H. nesrečen (pomilovanja vreden) glede na način življenja, miseros ambitionis Plin. iun., a miseri, quos nosse iuvat quid Phasidis ales distet ab hiberna Rhodopes grue Stat.

2. (o stvareh) ubožen, boren, reven, siromašen, ubog, beden, nesrečen, slab, obžalovanja vreden, žalosten, otožen: misera ac tenuis praeda C., fortuna, res, consolatio Ci., fames S. ali tumultus mentis H. mučen, video Lentulum in misero squalore Ci., remedium Cels., carmen V. slaba (glede na vsebino), remedium Cels., misera luxuria Pr. ubogo razkošje, bedna gizda (v mošnji), divitias miseras! H. oj, kako klavrno bogastvo!, mors V. bridka, amor V. ali ambitio pretirana, strastna; kot vrinjeni stavek oz. vzklik: miserum! V. grozno! kako žalostno! kako boleče!; miserum est z inf. nesreča je, nesrečno je: usque adeone mori miserum est? V. je mar smrt tolikšna nesreča?, est nobis (za nas) miserum desertam rem publicam invadi L., ita vivere miserrimum est Ci.; s supin. na -u: estne hoc miserum memoratu? Pl. ali ni to žalostna zgodba?

3. occ.
a) telesno ali duševno beden, bolan: bucca Pl., latus caputve H., homini misero non invideo medicinam Petr., quo nunc etiam morbo misera sum Pl. bolezen, zaradi katere še zdaj trpim, miserum esse ex animo Pl. biti bolan na duši; tako tudi: quid illam miseram animi (loc.) excrucias? Pl.; tudi bolan od ljubezni: certe purast sanis magis inde voluptas quam miseris Lucr., et illam scelestam esse et me miserum sentio Ter.
b) nravstveno, moralno beden = žalosten, malovreden, ničvreden, podel: hominem perditum miserumque! Ter. podlež zavrženi! — Adv.

1. miserē
a) bedno, ubogo, revno, klavrno, nesrečno, žalostno, pomilovanja (usmiljenja) vredno: Pl., Ter., Lucr., Sen. rh., Sen. ph., vivere Ci., ut miserius (z večjimi težavami) a vobis recipiatur, quam ab illo capta est L.
b) bedno, klavrno = slabo: misere, miserrume scriptum esse Pl.
c) bedno, klavrno = zelo, na vso moč, silno, silovito, močno, strastno, srčno, prizadevno: eius patri me nunc m. miseret Pl., m. orare eius noctem, m. cupere Ter., m. amare ali m. deperire amore Kom. od ljubezni biti bolan = prisrčno ljubiti, m. amans Pl. od ljubezni bolan, m. descendere quaerens H., m. noluit tradere Ci. nikakor ni hotel.

2. miseriter klavrno, bedno: Enn. ap. Prisc., Lab. fr., Cat., Ap., Iul. Val.

mismo sam, isti

es el valor mismo je poosebljena hrabrost
el mismo dinero isti denar; denar sam (= el dinero mismo)
él mismo on sam
lo mismo isto, prav tako, tudi, enako
¡eso mismo! tako je! da!
por lo mismo prav zaradi tega
lo mismo da vseeno je
viene a ser lo mismo, es lo mismo to je isto
dominio de sí mismo samoobvladanje
ahora mismo takoj, na mestu
aquí mismo prav tu
hoy mismo še danes
una misma palabra ena in ista beseda

mišljênje pensamiento m ; modo m de pensar; reflexión f ; (mnenje) opinión f

logično mišljenje razonamiento m
po mojem mišljenju en mi opinión, según mi criterio, a mi parecer
javno mišljenje la opinión pública
kakšno je Vaše mišljenje? ¿cuál es su opinión?
mišljenja so deljena hay división de opiniones
sem istega mišljenja kot ti soy de la misma opinión que tú
biti drugačnega mišljenja ser de otra opinión, pensar de otra manera
biti nasprotnega mišljenja ser de opinión contraria (ali opuesta)
nisem Vašega mišljenja no soy de su opinión
imeti dobro (slabo) mišljenje o kom tener buena (mala) opinión de alg
(pošteno, odkrito) komu povedati svoje mišljenje fam decirle cuatro verdades a alg

mittō -ere, mīsī, missum (iz *smeītō; prim. sm- v cosmittere P. F., anglosaksonsko smītan vreči, metati, udarjati, nem. schmeissen vreči)

I.

1. vreči, metati, (za)lučati, zagnati (zaganjati), (za)degati, spustiti (spuščati), streljati, izstreliti (izstreljevati), pahniti, potisniti (potiskati), poriniti (porivati), strmoglaviti (strmoglavljati) koga: Lucr., audacius pilam Sen. ph., rete Hier., pila C., telum tormentumve C., glandem Auct. b. Hisp., procul iacula sagittasque Cu., tela eminus missa N., manu iaculum O., tela tormentis C., hastas e ratibus Cu., fundā lapides L., lapides sua post vestigia O. za seboj, lapillos contra aliquem Auct. b. Afr., telum, pilum, fulmina in aliquem O., hastam in vatis ora O., discum O., lapides in aliquem Petr., fulmina lucis (dat. pl.) H., fur cani misit panem Ph.; pren.: mālum discordiae inter aliquos Iust.; poseb. kot kockarski t.t. vreči, metati: talos in phimum H., tesseram O., canem aut senionem Augustus ap. Suet., tudi abs.: quotiens missurus erat Sen. ph.; z osebo kot obj.: pueros in profluentem aquam L., ex arce Minervae praecipitem misit lapsum O., puerum ab arce mittere O. ali aliquem de ponte pronum Cat. strmoglaviti, pahniti, concidere et spumas qui morbo mittere suevit Lucr., anumque pondere suo deiectam super foculum mittit Petr.; occ.: m. corpus saltu ad terram V. na tla skočiti, equum medios per ignes V. pognati skozi (v) ogenj, manum ad arma Sen. ph. hitro seči po orožju, popasti orožje, mollia mobiliter cum alternis bracchia mittunt Lucr. mično prekrižati roki, arundinem subter lectum Petr. seči s palico pod posteljo, fert missos Vestae pura patella cibos O. nanjo nasute, vanjo položene, nutriat incinctos missa patella Lares O., tanta repente caelo missa vis aquae dicitur, ut ea modo exercitui satis superque foret S. se je ulila, tantus discidio nubis ventique procella mittitur Lucr., nec temere omnino plane vis frigida venti esse potest, ea quae tanta vi missa supernest Lucr. silen veter, ki je zavel od zgoraj, et vituli cum membranas de corpore summo nascentes mittunt Lucr. izgubljajo kožo, se slačijo, fervor et in celeris iambos misit furentem H. mi je dal pobudo za porogljivo pesnikovanje, aliquem in ora populi m. Q. (Decl.) jezikom da(ja)ti, v jezike spraviti koga, sprožiti govorice o kom, aliquem in fabulas sermonesque Q. (Decl.) ljudem v zobe in v jezike dati koga.

2. refl. zagnati (zaganjati) se, strmoglaviti (strmoglavljati), vreči (metati) se: se in flumen L. epit. ali se in rapidas aquas O. ali se in mare Sen. ph. skočiti, seque super pontum nullo tardata timore mittit onusque suum O., cum se Daedalion saxo misisset ab alto O., simul haec effatus ab alto aethere se misit, spirantis dimovet auras Ascaniumque petit V. spustil se je, m. se in leonem Lamp. pognati se nad leva, ut in eos se potius mitteret quam in vestras possessiones Ci. da se raje loti njih kot pa vaših posestev, paribus se legibus ambae invictae gentes aeterna in foedera mittant V. spustiti (spuščati) se, se in periculum Corn. ali animas (pesn. = se) in pericula V. spustiti (spuščati) se v nevarnost, tvegati nevarnost, prim. sub tanta pericula missus V., solum te in tanta pericula mittam? V. —

II.

1. poslati (pošiljati), odposlati (odpošiljati), odpraviti (odpravljati): vestem O., ante m. equites C., omnem equitatum ante se C., ubi paulo asperior ascensus erat, singulos prae se inermos mittere, deinde ipse cum illorum armis sequi S., libellum ad aliquem Cat., mittor ad matrem O., m. currum in arcem O., equites in aciem, legiones in hiberna C., legatos de deditione ad aliquem C. (= mittere deditionem suam Fl.), legati a rege ad me missi Ci., adversus quos mille Aetoli missi L., m. suos in hostes Lucr. spuščati, ščuvati nad sovražnike, aliquem in exsilium mittere L., Sen. rh. idr. v pregnanstvo poslati, pregnati, izgnati, in possessionem mittere (naspr. de possessione deturbare) Ci. postaviti v posest, dati v last, lares sub titulum O. pesn. = svojo hišo z nabitkom (oglasom) postaviti naprodaj, Saturno in Tartara misso O., m. aliquem ad Stygias undas O. ali ad umbras O. = m. aliquem ad mortem Ci. ali morti Pl. ali neci O. koga v podzemlje (smrt) poslati, usmrtiti, ubiti, umoriti koga, animas sub Tartara mittit (sc. Mercurius) V. pošilja in spremlja (= gr. πέμπει), exercitum sub iugum m. L. izpod jarma odpustiti (odposlati), poslati pod jarem, Hesperiam sub iuga m. V. podjarmiti, prim. orbem sub leges m. V. podvreči zakonom, m. alicui subsidium, auxilia Ci. idr., alicui carmina Cat.; z izpuščenim obj. personae ali rei: misit (sc. nuntios, servos) circum amicos Suet. poslati k prijateljem, cui tamen de mensā misit Ci. Namen se izraža: z dat.: aliquem alicui auxilio ali subsidio C., Ci., L., N. na pomoč; s praep.: aliquem in negotium m. Ci. tržit, trgovat, in auxilium m. Iust., ad subsidium m. Auct. b. Hisp., pullarium in auspicium m. L., centurias in suffragium L. pustiti centurije h glasovanju, centurijam dati glasovati, iudices in consilium Ci. pustiti sodnike k posvetovanju, da se posvetujejo, omnibusque annis in consilium de te deos mittis exigisque, ut sententiam suam mutent Plin. iun. bogove kličeš, da naj ti bodo sodniki; s finalnim stavkom (pogosto v relat. zvezi): missus sum, te ut requirerem Ter., misit ad eum nuntios, qui postularent C., misit legatos Romam, qui senatum docerent S.; brez osebe kot obj.: misit, qui locum explorarent N., misi pro amicitiā, qui hoc ei diceret Ci., misit, qui cognoscerent C.; s sup.: N., misit legatos ad Caesarem rogatum auxilium C., exclusi eos, quos tu ad me salutatum mane miseras Ci.; brez osebe kot obj.: mittit rogatum vasa ea Ci., non meā culpā saepe ad vos oratum mitto S.; z gerundijem ali gerundivom: Vell., ne mittas quidem visendi uxori Ter., m. aliquem cum exercitu ad obtinendas Hispanias S.; redko z inf.: Pl., Pr., Iust., te quaerere mitto O.; brez osebe kot obj.: misit orare, ut venirem Ter.

2. iz zvez, kakor: mittere nuntios ad aliquem S., litteras ad aliquem Ci., C., L., S. ali alicui L., Auct. b. Hisp., si hanc epistulam non misisset Ci., m. alicui salutem O. pozdrav pošiljati komu, pozdraviti (pozdravljati) koga (pis(me)no) se je razvil glagolu mittere occ. pomen sporočiti (sporočati), naročiti (naročati), pisati komu (= gr. ἐπιστέλλειν) s finalnim stavkom ali odvisnim vprašalnim stavkom: ad legatum misit (naročil je legatu), ut cohortes educeret C., mitto, quid tum sit actum Ci., quin Attico mitteret, quid ageret N. ne da bi sporočil Atiku, kaj počne. — Subst. pt. pf. missus -ī, m (božji) poslanec (o Kristusu): Arn., Isid.; pl. missī -ōrum, m poslani sli: C., L.

3. poslati (pošiljati), odposlati (odpošiljati), da(ja)ti v dar, podariti (podarjati), pripraviti (pripravljati), posvetiti (posvečevati) komu: puer causa erit mittundi (sc. munus) Ter., hospitibus magna munera S., ultro muneribus missis H., sestertium centum milia muneri misit N., quae tibi dona (kot obrodek) mittere posset Tomitanus ager O., rure suburbano poteris tibi dicere missa (sc. rustica dona) O., m. alicui mentem V. vdahniti komu misel, navdahniti koga z mislijo, et nos saeva manu mittamus funera Teucris ali exitium apibus V., hunc librum ad te de senectute misimus Ci.

4. da(ja)ti, prinesti (prinašati), donesti (donašati), da(ja)ti vojaka, vojake: nec non et torrentem undam levis innatat alnus missa Pado O., India mittit ebur, molles sua tura Sabaei V., quem mater Aricia misit (sc. militem) V., quos frigida misit Nursia V.; pesn.: aurea māla decem misi V. sem prinesel. —

III. (od)poslati ((od)pošiljati) = (od)da(ja)ti, da(ja)ti od sebe, izhlapiti: luna eam lucem, quam accepit a sole, mittit in terras Ci., tremunt in vertice cristae sanguineae, clipeoque micantia fulmina mittit V. njegov ščit se blešči, plura sibi assumunt, quam de se corpora mittunt Lucr., fruges mittunt signum sanguinis L. izločajo kri, vapor, quem sol mittit Lucr., Afranianos contra multis rebus summi timoris signa misisse quod suis non subvenissent C. kazati vidne znake strahu, mittit animus mortalia signa Lucr. kaže znake umrljivega izvora; o rastl. poganjati: radices Col., folium, florem Plin. Poseb. glas(ove) od sebe da(ja)ti, oglasiti (oglašati) se, (spre)govoriti, izustiti: Cu., Fl., varios linguae sonitūs Lucr., quoniam non omnia corpora vocem mittere concedis neque odorem Lucr., mittunt venti fremitūs Lucr. vršijo, horrenda sibila misit (sc. serpens) O., in serpente deus praenuntia sibila misit O., m. voces Lucr. (o psih) glasno (za)lajati, vocem m. Fest. (o žabah) regljati, repente vocem sancta misit Religio Ph., vocem pro me nemo mittit Ci. ne spregovori, se ne oglasi, vox de quaesturā missa nulla est Ci. nihče ni zinil besedice o kvesturi, nihče ni niti črhnil o kvesturi, si quis memorem libertatis vocem aut in senatu aut in populo misisset L. spregovoriti svobode zavedajočo se besedo, apud dominum vitae necisque vocem supplicem m. L. proseč se oglasiti, missum verbum ab ore praeconis Lucr. beseda, ki ji jo je povedal glasnik, haec Scipionis oratio quod senatus in urbe habebatur Pompeiusque aberat ex ipsius ore Pompei mitti videbatur C. da prihaja. —

IV.

1. spustiti (spuščati), izpustiti (izpuščati), iz rok (iz)pustiti (izpuščati): brachiolum puellae Cat., accĭdere in mensas ut rosa missa solet O. ki si jo izpustil iz rok, non missura cutem nisi plena cruoris hirudo H., missis armis de fugā cogitabant C. odvrgli so orožje in razmišljali o begu, leo e caveā missus Corn., Curtius eques Romanus deliciis diffluens, cum macrum turdum sumpsisset in convivio Caesaris, interrogavit an mittere liceret Macr.; v okrepljeni obl.: columbas in theatro e sinu missas facere Varr. spustiti, da vzletijo. Poseb. konje, vozove, dirkače izza pregrade v dirkališče spustiti (spuščati): Corn., Hyg., maxima iam vacuo praetor spectacula circo quadriiugos aequo carcere misit equos O., quadrigas L., carcere missus equus O., cum carceribus missos rapit ungula currūs H., nam semel quadrigis, semel desultore misso L. (gl. desultor); occ. kot medic. (kirurški) t.t. kri pustiti (puščati): antiqui medici nesciebant sanguinem mittere Sen. ph., sanguinem incisā venā mitti novum non est Cels., sanguinem homini mitti non alienum est Cels., sanguinem alicui mittere a capite Petr., ex (a) brachio, ex crure, ex venā, iuxta talos Cels.; pren.: sic Appius, cum ἐξ ἀφαιρέσεως provinciam curarit, sanguinem miserit, quicquid potuit detraxerit Ci. ep. izsesal kri, missus est sanguis invidiae sine dolore Ci. ep. zavisti se je izpustilo malo krvi, kar ji dobro de.

2.
a) pustiti (puščati), odpustiti (odpuščati), izpustiti (izpuščati) iz česa (večinoma v okrepljeni obl. missum facere); odpustiti (odpuščati) iz službe: Auct. b. Afr., Suet., remotis sive omnino missis lictoribus Ci., nautas missos facere Ci., quaestores, legatos, praefectos, tribunos suos multi missos fecerunt Ci., legiones missas fieri iubere Ci.; tako tudi: amicos missos faciamus Ci. (v provinco s seboj vzete pretorjeve) prijatelje; subst. missī -ōrum, m odpuščenci, (iz vojaške službe odslovljeni) vojaki, odslovljenci: missorum stipendia lucrari Ci., missorum causas cognoscere L.; izpuščenci iz ječe, vojnega ujetništva: L. Scipionem … non passurum inter hostes populi Romani in carcere et vinculis esse mittique eum iubere L., at Eumenes, cum diutius in vinclis esset, ait Onomarcho … quin aut interfici aut missum fieri iuberet N., at ille ut ingressus est confestim gladium destrinxit iuravitque se illum statim interfecturum nisi ius iurandum sibi dedisset se patrem missum esse facturum L., m. exercitum inermem L., praefecti a me missi sunt C. ap. Ci.
b) pustiti brez kazni, ne kaznovati: rogamus, ut mittas (sc. eum) Petr.
c) pustiti iz sužnosti, oprostiti sužnosti, osvoboditi (osvobajati), svobodo da(ja)ti komu (prim. manūmitto): neque ille (sc. leno) vult mittere (sc. eam) Pl.
d) (od)pustiti, zapustiti nevesto, ženo, ločiti se od … : hanc ut mittam Ter., Lolliam Paulinam, C. Memmio consulari exercitus regenti nuptam … perductam a marito coniunxit sibi brevique missam fecit Suet.
e) zbore, družbe razpustiti (razpuščati), skleniti (sklepati), končati: Ap., Front., senatum C., convivium, praetorium L., certamine misso ali misso certamine V.

3. pustiti (puščati) koga, kaj, opustiti (opuščati), izogniti (izogibati) se česa, odpoved(ov)ati se čemu, slovo da(ja)ti čemu, ne ozirati se več na kaj (pogosto v okrepljeni obl. missum facere): Val. Max., mitte me Pl., Ter., me missum face, nos missos face Ter., sed tum maesta virum mittens quae verba locuta es Cat., cum Pollentina plebs funus cuiusdam primipilaris non prius ex foro misisset (ne pustiti s foruma prej) quam extorta pecunia per vim heredibus ad gladiatorium munus … Suet., mitte hunc ire Pl., pro nobis mitte precari O. opusti prošnje, ne prosi, mitte sectari H. nehaj poizvedovati = ne poizveduj dalje, timorem mittite V., m. hanc curam de pectore V., mittere ac finire odium L., inanes spes H., ambages Pl., L., ambagibus missis H. brez ovinkov, misso officio Ci. ne oziraje se več na dolžnost, m. aliena Lucr., missum facere amorem, missam facere iram L., missos faciant honores Ci., missa istaec face Ter. ne misli več na to; occ. v govoru kaj izpustiti (izpustiti), (za)molčati, hoteti molčati o čem, preskočiti, hoteti preskočiti kaj, ne omeniti (omenjati) česa: Val. Max., mitto rem Ter., mitto proelia, praetereo oppugnationes oppidorum Ci., mitto de amissā maximā parte exercitūs Ci., mitto quod invidiam, quod pericula, quod omnis meas tempestates et subieris et multo etiam magis, si per me licuisset, subire paratissimus fueris Ci.; tudi v okrepljeni obl.: ut haec missa faciam, quae iam facta sunt Ci., horum agrorum ego missos faciam quaestus triennii Ci.

Opomba: Sinkop. pf. mīstī = mīsistī: Cat. Star. inf. mittier: Pl., Tit. fr., Lucr.

móč fuerza f ; potencia f ; vigor m ; energía f ; poder m

moč navade fuerza de la costumbre
z lastno močjo por mi (tu, su itd.) propio esfuerzo
po svojih najbojših močeh con (ali por) todos los medios a mi (tu, su itd.) alcance
s polno močjo (o ladji) a toda máquina
z vso močjo con toda (la) fuerza, con todas las energías
z združenimi močmi todos juntos (ali unidos)
čarovna moč poder m mágico, virtud f mágica
delovna moč mano f de obra; personal m
konjska moč (teh) caballo m de vapor (kratica: CV)
motor 100 konjskih moči motor m de 100 (cien) caballos
davčna moč capacidad f contributiva
kupna moč poder m adquisitivo, capacidad f adquisitiva
gonilna moč (teh) fuerza motriz
moška moč fuerza viril; virilidad f
moralna moč virtud f
moč volje fuerza de voluntad
obrambna moč fuerza defensiva
orjaška moč fuerza hercúlea
prebojna moč fuerza de percusión
telesna moč fuerza física
učna moč maestro m, profesor m
udarna moč (teh) fuerza de percusión, voj potencia f combativa, fuerzas f pl de combate
ustvarjalna moč fuerza creativa
vlečna moč fuerza de tracción
zdravilna moč virtud f curativa
moč usode la fuerza del sino
biti pri močeh tener fuerzas, estar fuerte
to ni v moji moči no está en mi poder hacer eso, no está a mi alcance
biti na koncu (pri kraju) svojih moči no poder más, haber agotado sus fuerzas
kolikor je v moji moči por lo que esté en mis fuerzas
napeti vse svoje moči (za) poner todo su empeño (en), hacer todo lo posible (por)
priti spet k moči recobrar las fuerzas, reponerse
preveč zaupati svojim močem confiar demasiado en sus fuerzas
zbirati moči hacer acopio de fuerzas
napravil bom, kar bo v moji moči haré todo lo que esté a mi alcance

močvara samostalnik
1. (močviren svet) ▸ mocsár
Močvare so tu neprehodne, polne živega peska in požiralnikov in v njih mrgoli kač. ▸ A mocsarak itt átjárhatatlanok, teli vannak futóhomokkal és nyelőkkel, és csak úgy hemzsegnek a kígyóktól.

2. izraža negativen odnos (razmočeno območje) ▸ dagonya, posványProstor okoli gradu je močno deževje spremenilo v močvaro. ▸ Az erős esőzés dagonyává változtatta a vár körüli teret .

3. izraža negativen odnos (o stanju) ▸ mocsár, ingovány, posvány
Družba se utaplja v močvari korupcije in splošnega nelegalnega stanja. ▸ A társadalom a korrupció és a nem jogszerű állapot posványába süllyed.
Možnosti zaslužka v Lizboni so bile kilave. Nikogar nisem poznala, ki bi mi v tem smislu nakazal pot iz močvare. ▸ Lisszabonban a jövedelemszerzési lehetőségek vacakok voltak. Senkit sem ismertem, aki ebben a tekintetben megmutatta volna az ingoványból kivezető utat.

mogóče adv.

1. (v povedni rabi z nedoločnikom izraža možnost uresničitve) possibile:
ne vem, če bo mogoče priti pravočasno non so se ci sarà possibile arrivare in tempo

2. (izraža nepopolno prepričanost o približnosti povedanega) forse:
mogoče on to ve forse lo sa lui
do tja je mogoče tri ure fin lì ci vorranno forse tre ore

3. mogoče bi (izraža obzirno željo, zapoved) si potrebbe:
mogoče bi še soseda vprašali za nasvet (forse) si potrebbe chiedere consiglio anche al vicino

4. (v vprašalnih stavkih izraža vljudnostno obzirnost, prošnjo)
ali mogoče želite še kaj drugega? desidera altro?
ali bi mogoče še malo torte? gradirebbe un altro po' di torta?

5. (v medmetni rabi izraža zadržano pritrjevanje, v zvezi 'ni mogoče' pa začudenje) forse, sarà, possibile:
boš prišel jutri? Mogoče vieni domani? Forse
premalo znaš. Že mogoče sai troppo poco. Sarà...
nabral je celo košaro gob. Ni mogoče! ha raccolto un cesto di funghi. Possibile!

6. (v retoričnih vprašanjih poudarja nasprotno trditev)
kdo me bo premagal, mogoče ti, ki te ni zadosti v hlačah e chi mi batterà, mica tu che non c'hai i coglioni

moins [mwɛ̃] adverbe manj; mathématiques minus; commerce po odbitku; masculin, mathématiques (= signe masculin de moins) znak (za) minus; najmanjša količina, najmanjša stvar, najmanj

le moins najmanj
à moins po nižji ceni, za manj, (še) za kaj manjšega, za manjšo stvar
à moins de za manj kot
à moins de, que razen če; če ne
au moins, pour le moins najmanj
dans, en moins de (časovno) v manj kot
d'autant moins toliko manj
de moins en moins vedno, vse manj
du moins vsaj
en moins de rien v hipu
midi moins le quart tričetrt na dvanajst
moins que rien absolutno nič
ne ... pas moins nič manj zato, vseeno, kljub temu, vendarle
non moins prav tako
pas le moins du monde nikakor ne, še malo ne
plus ou moins več ali manj
qui plus, qui moins eden več, drugi manj
il est rien moins qu'un honnête homme on je vse (drugo) prej kot poštenjak
il est rien de moins qu'un honnête homme on je gotovo poštenjak
tout au moins, à tout le moins, pour le moins vsaj; malo računano
il n'en sera ni plus ni moins to na stvari, na tem ničesar ne spremeni
(figuré) il était moins une, moins cinq prav malo je manjkalo
il y a du plus ou du moins (familier) tu nekaj ni v redu
un roman des moins connus eden manj znanih romanov
restez ici le moins longtemps possible! ostanite tu, kar najmanj časa morete!
il m'a remercié, c'est bien le moins! zahvalil se mi je, najmanj, kar je lahko storil!

moisir [mwazir] verbe transitif prekriti, oprhniti s plesnijo

verbe intransitif se moisir postati plesniv, (s)plesneti; figuré čakati, ostati dolgo na istem mestu
je ne vais pas moisir ici (figuré, familier) tu ne bom starosti delal, ne bom ostal dolgo tu

moissonner [-sɔne] verbe transitif (po)žeti; figuré nabrati, nakopičiti

moissonner du blé, un champ žeti žito, njivo
la guerre moissonne les vies humaines vojna žanje človeška življenja
semer du vent et moissonner des tempêtes sejati veter in žeti vihar
comme tu sèmeras, tu moissonneras (proverbe) kakor boš sejal, tako boš žel

molčáti (-ím) imperf.

1. tacere (tudi ekst.):
topovi molčijo i cannoni tacciono

2. pren. tacere, stare zitti, non fiatare:
molčati kot grob, kamen, zid tacere come una tomba
molči, tepec, saj nič ne veš e tu stupido, sta' zitto, tanto non sai niente

3. pren. (ne objavljati literarnih del) non pubblicare:
po prvem nastopu je pesnik nekaj let molčal dopo l'esordio il poeta non pubblicò poesie per vari anni
PREGOVORI:
kdor molči, devetim odgovori la parola è d'argento, il silenzio è d'oro
kdor molči, pritrjuje chi tace conferma

momento moški spol trenutek, moment; pomembnost, važnost

momento de inercia vztrajnostni moment
de poco momento nepomemben
al momento takoj, na mestu
(a) cada momento vsak trenutek
a los pocos momentos kmalu nato
en este momento trenutno, ta čas
por el momento za zdaj, začasno
creciendo por momentos vidno rastoč
llegará de un momento a otro vsak trenutek bo prišel
volveré en un momento bom takoj zopet tu

moneō -ēre -uī -itum (prim. meminī, mēns)

1. spomniti (spominjati) koga na kaj, da(ja)ti komu misliti ali da(ja)ti komu kaj v razmislek, opozoriti (opozarjati): ea (sc. mater) filium monuit N., monebas dē Q. Cicerone Ci. ep., monere aliquem de retinendā Sestii gratiā litteris Ci. ep., aliquem temporis ac necessitatis T.; z notranjim obj., izraženim z neutr. kakega pron. ali adj., redko s subst.: quod saepe monui Q., fraudem tyranni ut moneant Val. Fl.; z acc. personae in (pronominalnim) notranjim obj.: id ipsum, quod me mones, … ad eum scripseram Ci. ep.; v pass.: nec ea, quae ab eā (sc. naturā) monemur, audimus Ci. ep.; z ACI: monet rationem frumenti esse habendam Hirt., tantum moneo neque uberioris provinciae neque aetatis magis idoneum tempus … te esse ullum umquam reperturum Ci. ep., si te unum illud monuerimus, artem sine assiduitate dicendi non multum iuvare Corn.; v pass.: cum Phocion moneretur Nicanorem Piraeo insidiari N.; z odvisnim vprašalnim stavkom: Ter., quo statu res sit, monet L.

2. opomniti (opominjati), bodriti, poz(i)vati, prigovarjati, spodbuditi (spodbujati), priganjati, svetovati, odsvetovati, (z ne) (po)svariti: abs.: res monet Pl. zahteva, monere alii, alii hortari S., eaque (sc. auctoritas) adhibeatur ad monendum Ci., bene monenti oboedire L. poslušati dober nasvet, monentium verba Sen. ph.; z acc. personae: remigem tubā Sen. tr., tudi: canes O.; z notranjim obj.: monere hoc Ter., id quod res monebat S. kar je zahteval stvarni položaj; s finalnim stavkom: Stat., Iust., eos hoc moneo, desinant furere Ci., monet, ut provideat Ci., monet, ut suspiciones vitet C., moneret senatum, ut Persei conatis obviam iret L., moneo vos, ne segniores sitis Ci.; metaf.: tempora monent, ut satisfaciat, quibus debet Ci., immortalia ne speres, monet annus H.; pesn. in vulg. z inf.: interea soror alma monet succedere Lauso Turnum, qui volucri curru medium secat agmen V., alio properare tempus monet S., ratio ipsa monet amicitias comparare Ci.

3. occ.
a) poučiti (poučevati), napotiti (napotovati) koga, (po)kazati, narekovati, navdahniti (navdihovati) komu kaj, navdahniti (navdihovati), navdušiti (navduševati) koga: labor erat parentibus parvulos adulantia verba edocere: reddebant illi, quae monebantur Plin. iun. kar se jim je narekovalo, offae monent Pl. pomagajo mojemu spominu, hoc moneas, precor O., velut divinitus mente monitā agens L., tu vatem, tu, diva, mone V., somnio monitus Suet.
b) svareč naznaniti (naznanjati), prerokovati: monuit ab ilice cornix V., vates multa monet V., monere de aliquā re Ci.
c) opominjaje, oštevaje opozoriti (opozarjati), opomniti (opominjati), ošteti (oštevati), kaznovati: posse se puerili verbere moneri T. — Od tod subst. pt. pf. monita -ōrum, n

1. opomini, svarila: monita praeceptaque ali praecepta monitaque Ci.

2. prerokbe, preroštva, prerokovanja: deorum Ci., Carmentis nymphae V.

Opomba: Sinkop. cj. pf. act. moneris, monerint, naveden pri Non.

mōnstrō (star. mōstrō) -āre -āvī -ātum (mōnstrum)

1. (po)kazati: Ter., Ap., proceram palmam Dēli monstrant Ci., alteri ali erranti m. viam Enn. ap. Ci., alicui sedes veteris Ilii Cu., digito indice ad hoc H.; v pass.: monstror digito H., Pers. s prstom kažejo name (kot slovečega moža, pesnika), tako tudi monstror omni in turbā Mart., quā semita monstrat V. kamor drži steza, kamor pelje pot.

2. occ.
a) (po)kazati = (po)učiti, povedati: Pl., Plin., Plin. iun., Sen. ph., Iust., inulas ego primus amaras monstravi incoquere H., tu istic si quid librarii meā manu non intellegent, monstrabis Ci. ep., res gestae quo scribi possent numero, monstravit Homerus H.; impers.: si voles advertere animum, comiter monstrabitur Enn. ap. Varr.
b) odrediti (odrejati), ukazati (ukazovati), (za)ukaz(ov)ati, vele(va)ti, predpis(ov)ati, zapis(ov)ati: ignes O., piacula V., monstratas excitat aras V., sacerdos monstrat (= iubet) abolere monumenta viri V., conferre manum ira monstrat V., alicui radicem vel herbam H.
c) ovaditi (ovajati), (za)tožiti: nec deerat egentissimus quisque e plebe et pessimi servitiorum prodere ultro dites dominos; alii ab amicis monstrabantur T., ad Paccium Africanum transgressi eum quoque proturbant, tamquam Neroni Scribonios fratres concordia opibus que insignes ad exitium monstravisset T.
d) kazati, pokaz(ov)ati, spomniti (spominjati) na kaj: quo primum iactati undis et turbine Poeni effodere loco signum quod regia Iuno monstrarat V., indicibus monstrare recentibus abdita rerum H., fesso militi Cremonam T. tolažeč spominjati na Kremono, Vespasianus fatis monstratus T.
e) dokaz(ov)ati, izkaz(ov)ati, izprič(ev)ati (z ACI, v pass. z NCI): Erasistratus calculos per urinam pelli eo monstrat Plin., qui adversus ea fecisse monstretur Ulp. (Dig.), irreligiosi esse monstramini Arn. — Od tod adj. pt. pf. mōnstrātus 3 odlikujoč se, (javno) pozornost vzbujajoč: vetusto nomine … monstratus T., hostibus simul suisque monstrati T. s ponosom kazani (= pozornost vzbujajoči) sovražniki.

mora|ti [ó] (-m) müssen, zaradi moralnih, zunanjih obveznosti: sollen; haben zu (moram govoriti s teboj : ich habe mit dir zu reden); (biti prisiljen) sich genötigt sehen zu; (čez hinübermüssen, hinübersollen, dol hinuntermüssen, hinuntersollen, heruntermüssen, domov heimmüssen, gor hinaufmüsssen, hinaufsollen, mimo vorbeimüssen, naprej weitermüssen, weitersollen, nazaj zurückmüssen, zurücksollen, noter hereinmüssen, hineinmüssen, hereinsollen, hineinsollen, proč wegmüssen, fortmüssen, skozi durchmüssen, hindurchmüssen, stran wegmüssen, wegsollen, fortsollen, tja hinsollen, hinmüssen, ven hinausmüssen, hinaussollen, herausmüssen, heraussollen)
morati na potrebo mal müssen, nötig müssen, wohin müssen, na malo potrebo klein müssen
moral bi ich sollte, ich [müßte] müsste
tu ni vse, kot bi moralo biti das geht nicht mit rechten Dingen zu

mórati to have to, to be obliged (ali forced, compelled) to; to be bound

vlak mora priti ob petih the train is due at five
moram I must
to mora še priti that is still (ali yet) to come
tu mora biti kaka napaka there must be some mistake
to bi ti moral vedeti you ought to know that
to bi mi ti moral poprej povedati you ought to have told me that before
to bi moralo biti (do) sedaj že pripravljeno it ought to be ready by now
zdravniki so mu morali odrezati nogo the doctors had (ali have had) to amputate his leg
moral je oditi (= najbrž je odšel) he must have left, I suppose he is gone
on mora vedno prepozno priti he always has to be late
moram se smejati, ko (če) (vidim) I cannot help laughing when (I see)...
žal mi je, da moram reči... I am sorry to say...
mora biti bolan he must be ill, most likely he is ill, he is presumably ill
to mora biti it is unavoidable
on mora vedno imeti zadnjo besedo he always will have the last word
moral je umreti he was doomed to die
tudi če bi moral umreti, bi še vedno rekel... even though I were to die for it, I would still say...
to knjigo morate (nujno) brati this book is a must for you
mora biti (= gotovo je čez) 70 let star he must be over seventy