Franja

spissus 3, adv. -ē ( -ō: Afr.) iz *spid-tos ali *spid-sos h gr. σπίδιος širen, obsežen, širok, prostran; sor. z lit. spintù, spìsti (v)zrojiti (o čebelah), spìstas [= lat. spissus] nagneten, speĩsti, speičiù obkoliti)

1. gost, debel, stisnjen, stlačen, zgačen (zgaten), zgneten, nagneten: Lucr. idr., aër, grando O., nubes O., Cu., caligo O., Sen. tr., spissae noctis umbrae V., tenebrae Petr., ager V., harena V. grudàt, grúdast, litus O. gosto = trdno in trdo, solum Col., Plin. (naspr. solum solutum rahla), spissa ramis laurea H. z gostim vejevjem, vejnata, coronae, coma, comae nemorum H., arbor spississima Plin., semen spissius Col., spissa amoma O. v gostih kapljicah z las kapljajoč, spissus sanguis O. strjena, zasirjena, sesirjena, ignis Pr., spissior ignis Lucan., tunica spissa Pl., vestis Plin. gosto tkana, crassa spissaque corpora (naspr. subtilia) Sen. ph., spisse ponere arbores Col., spisse calcare carbones Plin., spissius serere sementim Col.; z abl.: corona non tam spissa viris V. ne tako gosta tolpa mož, navis iuncturis aquam excludentibus spissa Sen. ph. — Od tod subst. spissae -ārum, f (sc. vestes) oblačila iz goste volne, gostovolnena oblačila: inveniam alium poetam, apud quem praecingantur et spissis aut phryxianis prodeant Sen. ph.

2. occ. nagneten, natlačen, natlačeno poln, (pre)natrpan, gosto (polno) zaseden, do zadnjega poln: theatra, sedilia H. Klas. le

3. metaf.
a) počasi, ne hitro, s trudom (trudoma) napredujoč, počasi (naprej) idoč, počasen, zamuden, zamujajoč, obotavljajoč se, omahujoč: Caecil. ap. Non. idr., spissum istuc amantist verbum Pl., exitus spissi et producti Ci., omnia tarda adhuc et spissa Ci. ep., pro spisso evenit Pl. počasi, pozno, spisso venire Afr. fr., tu minus spisse atque tarde incedis Naev. ap. Non., spisse ut videantur omnia (sc. senectuti) confieri Pac. ap. Non., spisse atque vix ad aliquem pervenire (sc. v govoru) Ci., nascimur spissius quam emorimur Varr. ap. Non.
b) težaven, težek (težak), naporen, trudapoln, trudovit: spissum sane opus et operosum Ci. ep., etiam si est aliquanto spissius Ci., sin id erit spissius Ci. ep. ko pa bi bilo pri tem kaj zadržkov.
c) večkrat zaporeden, pogost eden za drugim: spississima basia Petr. „povodenj“, „poplava“, „kopica“ poljubov.

splendēscō -ere, splenduī (incoh. glag. splendēre) postati svetel (žareč, žaren, sijoč), (za)blesteti (se), (za)bleščati (se), (za)lesketati (se), (za)svetiti se, (za)siniti, (za)sijati, vzblesteti, dobiti blesk (lesk, blišč, sij, sijaj): Sen. tr., Plin., Ap. idr., incipiat … sulco attritus splendescere vomer V., vidimus Aetneā caelum splendescere flammā O., suco pinguis olivi splendescunt O.; metaf.: nihil est tam incultum, quod non splendescat oratione Ci. dobiti blesk, zableščati se, zablesteti, canorum illud in voce splendescit Ci., nec iam splendescit limā (sc. opus perfectum), sed atteritur Plin. iun. in piljenje mu ne more dati sijajnejše oblike (sijajnejšega lika), ampak ga z njim izgubi.

splendidus 3, adv. -ē (splendēre)

1. blesteč (se), bleščeč (se), bliščeč (se), lesketajoč (se), svetlikajoč (se), svetleč (se), sijoč, sijajen, svetel, žareč, žaren, leščeč se, (b)leskoten, migljajoč, utripajoč, mežikajoč (naspr. sordidus, foedus ipd.): Sen. tr., Mart., Fr., Front. idr., stellae Enn. ap. Varr., signa caeli, lumina solis Lucr., caelum Plin., Lucifer splendidior O., sol splendidior Tib., splendidissimus candor (sc. zodiaka (živalskega kroga, zverokroga)) Ci., fons Bandusiae splendidior vitro H., Galatea splendidior vitro O., splendida bilis H. kakor steklo bleščeč se (svetel), domus Cat., domus splendida luxu V., cultus Q., vestis Petr., splendida palla croco O., splendida (sc. od zlata) bracchia O., ornare magnifice splendideque convivium Ci., apparatus splendidissime expositus Petr.

2. metaf.
a) bleščeč, sijajen, krasen, lep: in villa ac domo nihil splendidum Ci., res secundas splendidiores facit amicitia Ci., splendidissima civitas N., splendidae urbes Amm., (sc. Atticus) splendidus, non sumptuosus N. ki ljubi blišč (ki ima rad lepe stvari), ne potraten, ornate splendideque facere Ci., qui istum splendide receperant Corn., splendide se gerere Vell. sijajno gospodariti (hiševati), ut neque … parum se splendide gesserit neque … N. da ni niti premalo sijajno nastopal, niti … , splendidius gerere bellum Auct. b. Alx., splendidius exsequi Gell.
b) sijajen = izvrsten, imeniten, odličen, slaven, sloveč, slovit, ugleden, (po)znan, dostojen, dostojanstven, spoštovanje vzbujajoč: Auct. b. Alx., Cels., Lamp., Amm. idr., Calidius eques Romanus splendidus Ci., homo … propter virtutem splendidus Ci., in splendidissimis ingeniis Ci., militiae splendida facta O., s criptores carmine foedo splendida facta linunt O., dominus splendidior H. zavidanja vrednejši, rectius hoc et splendidius multo est H. in mi zagotavlja (pridobiva) več slave in užitka, splendida fama Pr., equestri, sed splendido genere natus Vell., acta aetas honeste ac splendide Ci. slavno, quibus (sc. auctoritatis praemiis) qui splendide usi sunt Ci., splendide mendax … virgo H. sebi v slavo, femina splendide nata Plin. iun. imenitnega rodu, multi splendidissima nati Sen. ph., splendidissime maritavit Suet.
c) zveneč, čist, jasen, starejše jaren: vox Ci.
d) (o govoru) sijajen, izvrsten, čvrst, živ, jasen, razločen: ratio dicendi, oratio Ci., splendida facere iudicia H. izreči sijajno sodbo (sc. sijajno glede na leskotni sodni stol, zlato žezlo idr.), od tod = slovesno sodbo, splendida loca Amm. jasni (sijajni, izvrstni) izreki (retorjev), splendide loqui Ci.
e) (b)leskoten, lepo zveneč, blagoglasen, lepoglasen: non tam solido quam splendido nomine Ci., splendida culpae verba O.

spletka samostalnik
1. ponavadi v množini (o neodkritem delovanju) ▸ cselszövés, intrika, ármány
2. neformalno (spletna stran) ▸ szájt
Nove fotke so že na naši spletki, tam pa tudi vse informacije o tečajih in kontakti za prijave. ▸ Az új fotók már felkerültek a szájtunkra, ott található minden további információ a képzésekről és a jelentkezéshez szükséges elérhetőségekről.
Vsem obiskovalcem spletke se opravičujemo, saj imamo težave s strežnikom. ▸ Elnézést kérek a szájt valamennyi látogatójától, gondjaink adódtak a szerverrel.

spód, spôdaj en bas, en dessous

dalje spod plus bas
glej spod voir ci-dessous
od spod navzgor de bas en haut
tu spod ci-dessous, ici en bas, (na tem svetu) ici-bas
tam spod là-bas, là-dessous

spôdaj below; beneath; (na dnu) at the bottom; underneath; (v pritličju) downstairs

tam spôdaj down there

spôdaj abajo; debajo; en la parte baja, en la parte inferior

dalje spodaj más abajo
glej spodaj véase más abajo, véase más adelante
od spodaj de abajo
od spodaj navzgor hacia arriba, de pies a cabeza
kot spodaj (navedeno) como al pie
spodaj omenjeni, imenovani abajo mencionado
tu (tam) spodaj aquí (allá) abajo
spodaj podpisani el abajo firmado

spoliārium -iī, n (spolium)

1. spoliárij = „slačilnica“, oddelek v amfiteatru, kjer so se borilci oblačili in slačili; tam so tudi usmrčevali ranjence, ki zaradi hudih poškodb niso bili več za nobeno rabo: numquid aliquem tam stulte cupidum esse vitae putas, ut iugulari in spoliario quam in harena malit? Sen. ph., hostis patriae, parricida, gladiator in spoliario lanietur Lamp., gladiatorem in spoliario Lamp., qui senatum occidit, in spoliario ponatur Lamp., parricidae cadaver unco trahatur, gladiatoris cadaver unco trahatur, gladiatoris cadaver in spoliario ponatur Lamp.

2. metaf. roparsko (razbojniško) gnezdo, morilska (ubijalska) jama: volo mehercules nosse illum specum tuum, illam humanarum calamitatium officinam, illud infantium spoliarium Sen. rh., videant largum in foro sanguinem et supra Servilianum lacum (id enim proscriptionis Sullanae spoliarium est) senatorum capita Sen. ph.; occ. roparsko skladišče (hranišče), roparska shramba (zakladnica) (o državni blagajni, ker se je v njej hranil od državljanov izsiljeni denar): nunc templum illud, nunc vere aedes, non spoliarium civium cruentarumque praedarum saevum receptaculum ac toto in orbe terrarum adhuc locus unus Plin. iun.

sprinkling [spríŋkliŋ] samostalnik
škropljenje; kropljenje; pršenje, rosenje (dežja)
figurativno kapljica, trohica, mrvica, majhna količina, malce

a sprinkling of knowledge malo površnega znanja
a sprinkling of people par (nekaj) ljudi
whites with a sprinkling of blacks belci in tu pa tam kak črnec

spurcus 3, adv. -ē (etim. nedognana beseda; prim. spurius) umazan, zamazan, nečeden, onečeden, omadeževan, nesnažen, (na)gnusen, gnusoben, grd: Luc. ap. Non., Plin., Isid. idr., res … spurcaeque gravesque Lucr., spurcus ager Col., quid est urinā spurcius? Gell., res spurcissima Varr. fr., tempestate spurcissimā Ci. ap. Non., spurcissimis tempestatibus Suet., spurcissima saliva Cat., humor spurcissimus Ap., quamvis sus in pabulatione spurce versetur Col.; v obscenem pomenu: tot noctes reddat spurcas Pl., abscondunt spurcas et monumenta lupas Mart.; čisto metaf. grd, grdobeseden, grdo govoreč, nizkoten, podel, umazan: Afr. ap. Non., Varr. ap. Non., homo Luc. ap. Ci., Dama H., meretrix Mart., nihil est te spurcius Mart., homo avarissime et spurcissime Ci., duo haec capita … taeterrima et spurcissima Ci., mors spurcissima Sen. ph., vita spurcissima Gell., quia in illam miseram tam spurce dixeris Ci., si quod eorum spurce factum proferemus Corn., spurcius nos … appellatione foedant Ca. ap. Plin., deinde perscribit spurcissime, quas ob causas fecerit Ci. ep.

sréča (notranja) happiness, felicity; (muhasta) fortune; (slučajna) (good) luck, good fortune, lucky chance

veliko sréče! good luck!
na sréčo, k sréči fortunately, luckily, by a lucky chance
na slepo sréčo at random, at haphazard, at a venture, in a happygo-lucky way
vso sréčo! may good luck go with you!
najboljšo sréčo! the best of luck (to you)!
kolo sréče Fortune's wheel, the ups and downs of life
v sréči ali nesreči in weal or woe, for good or ill, come weal or woe
opoteča sréča chequered fortune
sprememba sréče (na slabše) change for the worse, reversal of fortune
(še) sréča, da... it's a piece of luck that...
prava sréča, da ste slučajno bili tam it's a blessing you happened to be there
vojna sréča contingencies pl of war
to (pa) je sréča! that's what I call good luck!
bila bi velika sréča, če... it would be a great slice of luck if...
to je pač moja sréča! (imam pač tako sréčo!) that's just my luck!
lahko govorimo o sréči we can consider ourselves lucky
sréča je hotela, da... as luck would have it...
imam sréčo I am in luck, I am lucky
nimam sréče I have no luck, I am out of luck
to se pravi imeti sréčo! that's what I call good luck!
imeti veliko sréčo to have much good luck
imeti več sréče kot pameti to be more lucky than wise
marsikdo ima več sréče kot pameti fortune favours fools
imeti nepričakovano sréčo (pogovorno) to strike oil
imeti vražjo sréčo to be dead lucky
imeti vedno sréčo pri kartanju to be always lucky at cards
imel sem sréčo I had a stroke of luck
iskati sréčo to seek fortune
če bo šlo vse po sréči if everything goes well
poskusiti sréčo to try one's luck, to take one's chance, to chance one's luck, (žargon) to chance it
to ti bo prineslo sréčo it will bring you good luck
poskusiti kaj na slepo sréča to have a go
napraviti kaj na slepo sréčo (pogovorno) to chance one's arm
dal sem si prerokovati sréčo I had my fortune told
vedeževati komu sréčo to tell someone his fortune
vsakemu se sréča enkrat nasmeje every dog has his (ali its) day
skaliti sréčo to mar someone's happiness
voščiti, želeti komu sréčo pri... to wish someone joy of...
pot do sréče je trnova arhaično no joy without annoy
kadar sem imel največ sréče, sem zaslužil X SIT in my heyday I earned X tolars
sréča me zapušča my fortunes are at a low ebb
zibati se v sréči to walk (ali to tread) on air
bogastvo samo nam še ne more nuditi sréče wealth alone cannot procure us happiness
vse mu gre po sréči (se mu obrne v sréčo) everything in the garden's lovely, arhaično all things conspire to make him happy
vsak je svoje sréče kovač every man is the architect of his fortune

stabilis -e, adv. stabiliter (stāre)

1. za trdno stanje pripraven, trdno stanje (stališče) ali trden položaj dajajoč: locus stabilis ad insistendum L., haud secus quam stabili solo persultabant L., stabile certumque solum Cu., via nihil stabile ingredienti praebet L. ne omogoča trdnega koraka (zanesljivega stopanja); occ. trdno stoječ, trden: domus, stabulum Pl., fundamentum Lucr., māla Ca. trdno viseča na drevesu, sedes, via vitae Ci., gradus L., T., ratis, equus, elephanti L., stabilior Romanus L., pugna stabilis L., Amm. ali stabile proelium T. na stalnem mestu, v vrstah, pes O., illa velut medio stabilis sedet insula ponto O., stabiliter includatur tympanum Vitr., quam (sc. molem) quo stabilius fundaret navem ante demersit Suet.

2. metaf. stanoviten, stalen, trden, trajen, vztrajen, neomajen, gotov, zanesljiv, nespremenljiv, stabilen idr. (naspr. incertus, mobilis): Sen. ph., Sen. tr. idr., animus Ci., O., amici, causa, fortuna, pax, matrimonium, officii praecepta Ci., si orationem stabilem ac non mutatam videtis Ci., haec certa stabilisque sententia Ci., stabile ac fixum bonum Ci., voluptas stabilis Ci. stalno čutno dobro počutje (epikurejcev), zadovoljstvo, odsotnost vseh bolečin, prostost vseh bolečin (naspr. voluptas, quae in motu est), stabilis rerum terminus H. nepremaknjena, trdna, aquae stabiles Plin. vedno tekoče, stalne, nikdar presihajoče, nikoli usihajoče, nihil est … tam ad diuturnitatem memoriae stabile Ci. nič se ne pomni tako trajno, na nič ni spomin tako trajen, id stabile ad paenitentiam erit T. bo trdna opora kesanju (kesu), imperium stabilius Ter., quaestus stabilissimus Ca., disciplinae … permanent stabiliter ad summum exitium vitae Vitr., spem in deo stabiliter collocabat Aug.; stabile est z ACI trdno sklenjeno je, (za)gotovo je: Pl.; subst. stabilia -ium, n kar trdno stoji = trdno, stalno, trajno, stabilno: stabilia (sc. meliora) incertis Ci., stabilia probant, clauda deprendunt Q.; occ.: spondei stabiles H. trdni, tehtni, tehtoviti (naspr. pes citus = iambus); tako tudi pedes, dochmius, syllabae Q.

stāmen -inis, n (stāre)

1. (o)snutek, osnova na statvah (ki so pri starodavnikih stale pokonci): Varr., Tib. idr., stamen secernit arundo, inseritur medium radiis subtemen acutis O., stamen intendere Sen. ph. osnutek navi(ja)ti.

2. meton.
a) nit na vretenu: Cl. idr., stamina ducere O., ducere manu Tib. ali deducere Tib. ali torquere digitis, torquere pollice O. ali intorquere manu Sen. tr. presti (niti), radio stantis percurrens stamina telae O., reice succinctos operoso stamine fusos! O., stamine fallere somnum Pr. s prejo; metaf. o raznih drugih nitih ali nitim podobnih stvareh α) nit življenja, nit usode, življenjska nit, ki jo predejo Parke: Clotho … nevit … infestā stamina pulla manu O., cognosco natalis stamina nostri, stamina de nigro vellere facta mihi O., Parcae fatalia nentes stamina Tib., tristia non equidem Parcarum stamina … aspexi Lucan., queri nimio de stamine Iuv. nad predolgim življenjem. β) o niti, s katero je Ariadna Tezeju pomagala iz labirinta: cum patuit lecto stamine torta via Pr. γ) o nitih pletene mreže: vidimusque … singula earum (sc. plagarum) stamina centeno quinquageno filo constare Plin. δ) o pajčevíni (pájčini): de quo (sc. ventre) … illa remittit stamen et antiquas exercet aranea telas O., tam tereti filo et tam aequali deducit stamina Plin. (o pajku). ε) struna: stamina docto pollice sollicitat O. ζ) prašnična nit (filament) lilije: tenui pilo et stamine Plin. η) lesno vlakno, starejše lesna lika: quibusdam (sc. arboribus) pulpa sine venis mero stamine et tenui constat Plin.
b) pesn. tkanina, in sicer α) naglavna poveza (preveza), naglavni ovoj (trak) svečenikov in svečenic: Pelusiaco praefulget stamine vertex Sil., alma sacerdos, puniceo canas stamine vincta comas Pr. β) oblačilo: Cl.

star¹ [sta:]

1. samostalnik
astronomija zvezda, ozvezdje
tisk zvezdica; bela lisa na konjskem čelu ipd.; zvezda (odlikovanje)
figurativno vidna osebnost; zvezdnik, -ica, slaven ali glaven filmski igralec (igralka); slovit pevec

star turn figurativno glavna točka, glavna atrakcija
an all-star cast zasedba vseh vlog z zvezdniki
day star; poetično, morning star zvezda danica
evening star zvezda večernica
fixed star zvezda stalnica
lode star zvezda, po kateri se ravna smer (kurz), zlasti severnica; figurativno zvezda vodnica
north star, pole star (zvezda) severnica
the red star mednarodno društvo za zaščito živali
shooting star, falling star zvezdni utrinek
Stars and Stripes, Star-Spangled Banner zastava ZDA
to be born under a lucky (an unlucky) star biti rojen pod (ne)srečno zvezdo
his star has set njegova zvezda je zašla, njegova slava je minila
the stars were against it figurativno usoda ni tako hotela, usoda je bila proti
to follow one's star figurativno zaupati svoji zvezdi
to see stars figurativno vse zvezde videti (od udarca itd.)
I may thank my stars I was not there lahko govorim o sreči, da nisem bil tam

2. pridevnik
zvezden; glaven; vodilen, odlikujoč se

star chart (map) karta zvezd
star prosecution witness pravno glavna obremenilna priča

Stelle, die, (-, -n) mesto, (Punkt) točka; (Anstellung) služba, zaposlitev; (Arbeitsplatz) delovno mesto; (Amt) služba, urad, center, oddelek; eine offene Stelle prosto mesto, Medizin rana; eine schwache Stelle šibka točka;
an: an die Stelle na mesto; an der Stelle na mestu; an erster Stelle na prvem mestu; an seiner/ihrer Stelle na njegovem/njenem mestu; an Stelle von ... namesto (koga, česa); an Ort und Stelle na licu mesta, na kraju samem;
auf: auf der Stelle na mestu; auf der Stelle treten stopicati na mestu;
von: von der Stelle z mesta; von der Stelle weg takoj, nemudoma; nicht von der Stelle kommen ne priti naprej;
zur: zur Stelle sein biti na mestu, biti tu/tam; zur Stelle schaffen priskrbeti; sich zur Stelle melden javiti se

stȉcāj m (ijek., ek.)
1. stekanje: Pariz je čuven zbog svoje istorije i umjetničke prošlosti, pa i zbog velikog -a velikih ljudi ker se tam zbirajo veliki ljudje
2. koincidenca, sovpad: sticaj događaja; sticaj okolnosti

stimulus -ī, m (prim. īnstīgō in stilus) ost, ósten, óstno, bodica, šilo

I. kot voj. t.t. pl. stimuli stímuli = koničasti (šilasti, óstnati, ostri) kôčki kolíč(k)i = železne paličice s kavlji, zabite v zemljo in zakrite, nekaki rogljači ali železne nastave, železne pasti (prim. stilus 1.): taleae pedem longae ferreis hamis infixis … quos stimulos nominabant C., se stimulis inopinantes induebant C. —

II.

1. ost, ósten, óstno, bodica za poganjanje živine in kaznovanje sužnjev, nekakšno priganjálo, gonílo: Pl., Col., Plin. idr., parce, puer, stimulis O., nec … pudeat … stimulo tardos increpuisse boves Tib., nam exspectas, dum te stimulis fodiamus? Ci.; preg. gl. caedō, calcitrō, calx.

2. metaf.
a) ost, ósten, óstno, bodica, želo = muka, bol, bolest, duševni nemir, bolečina, trpljenje ipd.: Pl., Sil., Sen. tr. idr., stimulos doloris contemnamus Ci., caeci stimulos avertere amoris V. ljubosumnost, reginam Allecto stimulis agit undique Bacchi V. z bakhovsko besnostjo, z bakhantsko blaznostjo, subesse caecum aliquem cordi stimulum Lucr., stimulosque in pectore caecos condidit O.; prim. pren.: ea frena furenti (sc. Sibyllae) concutit et stimulos sub pectore vertit Apollo V.
b) spodbuda, izpodbuda, vzpodbuda, pobuda, (v)zgib, impulz, spodbudilo, dražilo, drastilo, stimulácija, stímulans, stimulánt, stímul(us): stimuli quidam industriae ac laboris Ci., defendendi Vatinii fuit ille etiam stimulus Ci. ep., quae (sc. virtus) … animum gloriae stimulis concitat Ci., amoris stimuli L., stimulis agitatur amoris O., is risus stimulos … animo muliebri subdidit L. je spodbodel duha, subiectat lasso stimulos H., stimuli furoris O., accensae irae Stat., irarum Lucan., nequitiae Pr., secundae res acrioribus stimulis animos explorant T., suis stimulis excitos Moesiae duces (sc. esse) T., alicui stimulos alicuius rei admovere Ci. ali adicere O. ali subdere O. ali dare Stat. spodbosti (spodbadati), spodbuditi (spodbujati) koga k čemu, na kaj, tam praecipiti materna furori Pyrrhus origo dabat stimulos Sil. tolikšna besnost (hudobnost) je že zgodaj usmerjala k misli (dala misliti, spodbujala k ideji), da je Pir praded njegove matere, aliquem stimulis acuere Sil. spodbujati, spodbadati koga, addit ad dicendum etiam pudor stimulos Q. tudi čut za poštenje (čast) nas spodbuja h govorniškemu nastopanju (da naj nastopimo kot govorniki).

stíska apuro m ; aprieto m ; (gneča) aprieto m , gentío m , apretura f

v stiski en un apuro, en situación apurada
duševna stiska aflicción f, tribulación f
velika stiska (gneča) je tam hay gran gentío allí
stiska za denar penuria f (ali falta f) de dinero, escasez f de dinero (ali de fondos)
denarna stiska dificultad f financiera, fam apuro m de dinero
stanovanjska stiska crisis f (ali escasez f) de viviendas
biti v stiski estar en un apuro
biti v veliki stiski estar muy apurado
pomagati komu iz stiske sacar de un apuro a alg

stráh (-ú) m

1. paura, timore, ansia, apprensione, spavento, orrore, sgomento:
obšel, prešinil, prevzel ga je strah fu preso dalla paura
kričati, osiveti, prebledevati, tresti se, šklepetati z zobmi od strahu gridare, incanutire, impallidire, tremare, battere i denti dalla paura
premagati strah riaversi dalla paura, vincere la paura
čutiti strah avere il batticuore, provare paura
povzročiti, vzbuditi strah destare apprensione
vlivati strah mettere paura, impaurire
umreti od strahu morire di spavento
biti v strahu (v skrbeh)
za koga stare in allarme per qcn.
hud, blazen strah paura terribile, pazza
hiša strahov una casa frequentata dagli spiriti
strah pred smrtjo paura della morte

2. šalj.
strah (npr. pri izpitih) fifa, tremarella
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
le brez strahu! niente paura!
hrom od strahu mezzo morto di paura
biti strah in trepet mettere paura, essere il terrore (di)
strah mu leze v kosti è stato preso dal terror panico
videti strahove tam, kjer jih ni avere paura senza ragione
povsod videti strahove trovare pericoli, difficoltà dappertutto
psiht. bolezenski strah fobia
psiht. (bolezenski) strah pred živalmi, pred boleznimi, pred grmenjem zoofobia, nosofobia, brontofobia
PREGOVORI:
strah ima velike oči la paura fa novanta
strah je na sredi votel, okrog ga pa nič ni la paura è fatta di niente
strah noge celi la paura fa crescere le ali ai piedi

strascico m (pl. -chi)

1. vlečenje:
pesca a strascico rib. kočarjenje
rete a strascico rib. koča, vlačilna mreža
parlare con lo strascico zategovati besede

2. obl. vlečka

3. sprevod, spremstvo

4. polžja sled:
lasciare lo strascico come le lumache pog. kjer se osel uleže, tam dlako pusti

5. (neljube) posledice