lévi (-a -o) adj.
1. sinistro:
leva noga, rama, roka gamba, spalla, mano sinistra
levi breg reke riva sinistra del fiume
levo krilo vojske ala sinistra dell'esercito
2. (politično levo usmerjen) sinistro, di sinistra:
leva organizacija organizzazione di sinistra
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. gledati kot levi razbojnik guardare bieco, di traverso
vstati z levo nogo essere di malumore, avere la luna di traverso
pren. narediti kaj z levo roko fare qcs. con estrema facilità
pren. opravljati delo z levo roko tirare giù un lavoro alla carlona
obrt. leva petlja maglia rovescia
mat. leva stran enačbe sinistra dell'equazione
grad. leva vrata porta che si apre a sinistra
nareč. leva žena adultera
levi bok ladje fianco sinistro della nave, babordo
polit. levi center centrosinistra
šport. levi krilec mediano sinistro
strojn. levi navoj vite sinistrorsa
nareč. levi otroci figli illeggittimi; pejor. bastardi
šport. levo krilo ala sinistra
Zadetki iskanja
- libīdō (stlat. lubīdō) -inis, f (libet, lubet)
1. hlepenje, pohlep, želja, poželenje, mik, sla po čem, do česa, volja: ubi libido veniet nauseae Ca., quod cuique libido venerit Lucr., l. voluptatum Ci. poželenje po nasladah, cum sit hoc naturā commune animantium, ut habeant libidinem procreandi Ci., quamquam ipsa iracundia libidinis est pars; sic enim definitur iracundia: ulciscendi libido Ci., iuventus … in decoris armis et militaribus equis … lubidinem habebant S. mladino je mikalo lično orožje, tanta lubido cum Mario eundi plerosque invaserat S. tolikšna želja je obšla, nisi forte quem inhonesta et perniciosa lubido tenet potentiae paucorum decus atque libertatem suam gratificari S., ex libidine sanguinis T. krvoželjnost, krvoločnost, adulandi, assentandi T. slepo nagnjenje, aliquem libido urinae lacessit Gell. kdo mora mokriti (scati), koga tišči na stran; pesn. z inf.: est lubido orationem audire Pl., hunc inridere lenonem lubidost Pl., si sit peccasse libido O.
2. napačno, polteno poželenje, (poltena, čutna) želja, (poltena, čutna) sla, (poltena, čutna) slast, naslada (tudi v pl.): poltenost, pohlep(nost), poželjivost, pohota, pohotnost, nasladnost, čutnost, sladostrastje, razkošnost, razbrzdanost, razuzdanost, razvratnost, razpašnost, (pre)drznost, nezmernost, nemoralnost, objestnost, samopašnost, samovolja: ut accendatur tua lubido Ter., libidine incensus Ci., lubidine accendi S., non libidinis causā libertinam duxit uxorem Ci. iz poltenosti, nullum signum libidinis N. pohlepa po nasladnosti, Sex. Tarquinium mala libido Lucretiae per vim stuprandae capit L. zla želja, zlobna sla (strast), libidinem muliebrem finire L. omejiti žensko samopašnost, libidinis in mares pronioris Suet.; poseb. pederastija, nečisto dečkoljubje (gr. παιδεραστία): puer emptus libidinis causā Ci.; (o živalih) = gonjenje, pojanje, poja, pojalica, ježalica: et in mare et in femina commiscendorum corporum mirae libidines Ci., ultima parte hiemis concitantibus libidinem cibis utriusque sexus accendenda venus est Col., equorum libido adhinniens Hier.; meton. pohotna, nemoralna, opolzka prikazovanja (prikazi, predstavitve) upodabljajočih umetnosti, opolzkosti: quis non frangeret eorum libidines, nisi illi ipsi, qui eas frangere deberent, cupiditatis eiusdem tenerentur? Ci., in poculis libidines caelare iuvit Plin., pinxit et minoribus tabellis libidines Plin.
3. svojevoljnost, samovolja, samovoljnost, samohotnost, (dobra ali slaba) volja, trma, „muha“: iudicum Ci., nimia l. suffragandi Ci., lex erat libido tua Ci., muliebrem libidinem comprimere Ci. trmo ženske, ratio, quae in libidinem venit Ci. ki se komu zahoče, idcircone … nobilitas … rem publicam recuperavit, ut ad libidinem suam liberti servulique nobilium bona vexare possent? Ci. ali instruitur acies ad libidinem militum L. zgolj po (samo)volji, tako tudi: ea (sc. fortuna) cunctas res ex lubidine magis quam ex vero celebrat obscuratque S. bolj po samovolji, samovoljno; v enakem pomenu tudi samo: libidine Ci. - líčen (lep) gentil, joli, gracieux, coquet; élégant, chic; propre, propret ; (lice) de la face, facial
lična kost (mišica) os moški spol (muscle moški spol) facial
lična stran endroit moški spol, face ženski spol - líčen2 (-čna -o) adj. della guancia; del volto; anat. malare:
redko lična stran tkanine, medalje il lato superiore del tessuto, il dritto della medaglia
lični jermen sguancia - līmināris -e (līmen) prážen, pragóven (iz subst. prag): trabes Vitr. nadpražniki, tramovi (preklade) nad vrati; metaf.: pagina l. Aug. sprednja stran.
- list1 moški spol (-a …) rastlinstvo, botanika
1. das Blatt, -blatt (cevasti Schlauchblatt, luskasti Schuppenblatt, plavajoči Schwimmblatt, primarni Primärblatt, pritlični/pritlehni Grundblatt, Niederblatt, vrčasti Urnenblatt, založni Speicherblatt, zeleni Laubblatt, senčni Schattenblatt; cvetni Blumenblatt, Blütenblatt, čašni Kelchblatt, krovni Deckblatt, ovojkov Hüllblatt, ovršni Hochblatt, venčni Kronblatt); praproti, palme: der Wedel (Farnwedel, Palmwedel)
klični list Keimblatt
nektarska žila lista das Blattnektarium, die Honiggrube
oblika lista die Blattform
v obliki lista in Blattform
rob lista der Blattrand
spodnja stran lista die Blattunterseite
zgornja stran lista die Blattoberseite
luskasti list das Schuppenblättchen
2. list kake rastline: das -blatt (brezov Birkenblatt, češnjev Kirschblatt, figov Feigenblatt (tudi figurativno), hrastov Eichblatt, leskov Haselstrauchblatt, lipov Lindenblatt, lovorjev Lorbeerblatt, solate Salatblatt, špinače Spinatblatt, tobačni Tabakblatt, vinske trte Rebenblatt)
3.
agronomija in vrtnarstvo gnojenje na list die Blattdüngung
letalstvo padati kot uvel list trudeln
brez listov blätterlos
agronomija in vrtnarstvo odpadanje listov bolezen: die Blattfallkrankheit
odstraniti liste (defoliirati) entblättern
odvreči/izgubiti liste sich entblättern
4. gradbeništvo, arhitektura das Blatt
vogalni list das Eckblatt, der Ecksporn - lísten (-tna -o) adj.
1. della foglia, fogliare
2. del fogliame
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
listna pegavost macchiettatura fogliare, nerume
listna ploskev superficie fogliare
listna reža stoma
rel. listna stran oltarja corno dell'epistola
bot. listna žila nervatura
tekst. listni damast damasco quadrettato
listno dno inserzione del picciolo
listno zelenilo clorofilla
zool. listne uši afidi (sing. -e) (Curculionidae)
um. listni ornament foglia
bot. listno vreteno rachide - lost [lɔst] preteklik & pretekli deležnik od to lose
izgubljen
lost property office urad za izgubljene in najdene predmete
lost souls izgubljene duše
tehnično lost motion mrtvi tek
to be lost in biti zatopljen v kaj
to be lost to biti izgubljen za, ne imeti čuta za, biti brez česa
to be lost upon biti brez pomena, biti stran vrženo
to give up for lost imeti za izgubljeno - lure2 [l(j)úə] prehodni glagol
zvabiti (away stran, into v) - Magius 3 Mágij(ev), rodovno ime osk. izvora. Znani so:
1. Magius Magij, praefectus fabrum v Galiji 112—111: Ci.
2. Magius Magij, viator okoli l. 80, Vergilijev ded: Don.
3. Cn. Magius Gnej Magij iz Larina v Samniju: Ci.
4. Decius Magius Decij Magij, vodja rimske stranke v Kapui l. 216: L., Vell., Sil.
5. Lucius Magius Lucij Magij je v vojni z Mitridatom prestopil na njegovo stran, zato ga je senat razglasil za državnega sovražnika: Ci.
6. Minatius Magius Minacij Magij, zvest zaveznik Rimljanov v vojni z zavezniki: Vell.
7. Num. Magius Numerij Magij iz Kremone, Pompejev praefectus fabrum: C., Ci.
8. P. Magius Publij Magij, in dicendo paulo copiosior kot njegov prijatelj Vergilij: Ci.
9. Cn. Magius Atellanus Gnej Magij Atelan, meddix tuticus v Kapui l. 214: L.
10. P. Magius Cilo Publij Magij Cilon, prijatelj Marka Klavdija Marcela, s katerim se je skupaj boril proti Cezarju; Marcel je Cilona ob vračanju v Rim ubil v Pireju v zasebnem sporu, takoj zatem pa je naredil samomor: Ci., Val. Max.
11. Magius Caecilianus Magij Cecilijan, pretor: T.
12. Magius Celer Velleianus, brat Veleja Paterkula, Tiberijev legat v vojni v Dalmaciji: Vell.
13. Marcus Magius Maximus Mark Magij Maksim, procurator Hispaniae: Plin. - mal
1. krat; 5 mal so groß 5 krat večji
2. enkrat; mal müssen morati/iti na stran; nun mal pač
3. no; komm mal her! pridi no sem!; sag mal reci no; Moment mal! samo trenutek! - malénkost (-i) f
1. pochezza, piccolezza, nonnulla, cosa da poco:
pritoževati se za vsako malenkost lagnarsi per ogni nonnulla
(v povedni rabi) 'Hvala za knjigo!' 'Oh, malenkost!' 'Grazie del libro!' 'Non c'è di che!' 'Si figuri!'
vse to opraviti v enem dnevu ni malenkost fare tutto questo in un giorno non è cosa da poco
2. pren. inezia, minuzia, bagatella; cosetta; bazzecola, carabattola:
vsakokrat prinese otrokom kako malenkost ogni volta porta qualche cosetta ai bambini
3. pog. (zelo majhna količina) una cosetta, un tantino, un po':
stopi malenkost na stran per cortesia, spostati un tantino
4. šalj.
moja malenkost il sottoscritto, la mia modesta persona - manche2 [mɑ̃š] masculin držaj, ročaj, toporišče; populaire šef, stari
manche à balai držaj pri metli; figuré dolgin
manche de bêche, de hache, de marteau držaj pri lopati, sekiri, kladivu
manche de rateau grebljišče
manche de violon vrat pri goslih
manche de fouet bičevnik
branler au, dans le manche (figuré) majavo stati, ne sedeti trdno v sedlu; biti nesiguren, neodločen
jeter le manche après la cognée zagnati puško v koruzo
se mettre du côté du manche postaviti se na stran močnejšega, potegniti z močnejšim
tomber sur un manche (populaire) naleteti na zapreko, na težavo - medaglia f
1. medalja:
medaglia commemorativa spominska medalja
il diritto della medaglia prednja stran medalje
il rovescio della medaglia zadnja stran medalje; pren. druga plat zadeve
2. medalja, odlikovanje, kolajna:
medaglia olimpionica šport olimpijska medalja
medaglia d'oro ekst. odlikovanec z zlato medaljo - Medaille, die, (-, -n) medalja; die Kehrseite der Medaille druga stran medalje
- medalj|a ženski spol (-e …) die Medaille (za hrabrost Tapferkeitsmedaille, za rešitev življenja Lebensrettungsmedaille, za zasluge Verdienstmedaille, olimpijska Olympiamedaille, spominska Erinnerungsmedaille, Gedenkmedaille, bronasta Bronzemedaille, srebrna Silbermedaille, zlata Goldmedaille)
šport podelitev medalj die Ehrung der Sieger
tabela medalj po deželah der Medaillenspiegel
dobitnik medalje die Medaillengewinner
figurativno druga stran medalje die Kehrseite der Medaille - medálja (-e) f medaglia, onorificenza; šalj. patacca:
bronasta, srebrna, zlata medalja medaglia di bronzo, d'argento, d'oro
spominska medalja medaglia commemorativa
šport. medalje medagliere
odlikovati koga z medaljo za hrabrost insignire qcn. della medaglia al valore (civile, militare)
pog. to je prednja, zadnja plat, stran medalje il diritto e il rovescio della medaglia - mediodía moški spol poldan; jug; južni veter
gente(s) del Mediodia južnjaki
lado de mediodía prisojna stran, prisoje
hacer mediodía imeti opoldanski počitek - medius 3 (iz indoev. *medh-i̯o-s sredinski; prim. skr. madhya- = gr. μέσσος, μέσος = got. midjis = stvnem. mitti, nem. Mitte sred(in)a, sl. meja, hr. mèđa)
I. krajevno
1. v sredi (se nahajajoč), (o)srednji, čisto v sredini (naspr. summus, infimus, imus, primus, extremus, postremus, oriens, cadens), unguis Iuv., digitus Q., versūs aeque prima et media et extrema pars extenditur Ci., in triclinio medio … in summo … in imo S. fr., regio totius Galliae media habetur C., ut aliquem locum medium utriusque (med obema) colloquio diceret C., locus medius regionum eorum C. ali medius mundi (terrae) locus Ci. središče (česa); o osebah: medius omnium rex erat L., (sc. populus) Romanus … medius inter Latium et Tuscos quasi in quodam bivio collocatus Fl., (sc. Hispania) media inter utraque (sc. Africam et Galliam) Iust., ne medius ex tribus Iugurtha foret S.; s postranskim pomenom „ločujoč“: quā (kjer) medius liquor secernit Europen ab Afro H.; z abl. oddaljenosti: Megara media Corintho Athenisque urbs Vell.
2. predik. sredi česa, v (na, po) sredi(ni), v (na) sred(in)o, vmes, med: in collo medio C. ali in medio foro Ci. sredi griča, fora, locus in mediā insulā situs Ci., ponere in mediā viā Ph., medio oppido fluere L., via … medio est altissima caelo O., per medios fines proficisci C. ali per media hostium tela L. med, naravnost skozi sovražne puščice, medios in hostes S. v sredo, naravnost med sovražnike, m. acies C. središče, medium caeli terraeque per aëra vecta est O. po zraku med nebom in zemljo, in medias res rapere H. v sredo dogodkov, v središče dogajanja, arida loca medii itineris Iust. sredi poti, telum medium (na sredi) accensum mittere L., in solio medius consedit O. ali in ferarum concilio medius sedebat O. na sredi, celso medius stans aggere fatur V. ali considi scopulo medius V. sredi skale, aliquem medium arripere Ter. ali complecti Ter., L. ali amplecti V. čez pas, aliquem dividere medium H. po sredi presekati, razpoloviti, discessēre omnes medii V. iz sred(in)e, regina se mediam locavit V. naves a medio spatio C. od sredine, ex medio monte S. s srede gore, ex medio itinere C. sredi poti, med potjo.
3. metaf. prav iz sred(in)e česa vzet, spadajoč k čemu, k jedru, bistvu česa: alteri sunt e mediis Caesaris partibus Ci., hoc e medio est iure civili Ci. spada k najglobljemu bistvu civilnega prava; ingressio e mediā philosophiā (prav iz bistva filozofije) repetita Ci. —
II. časovno
1. srednji, vmes(en): Pl., Col., aetatis mediae vir Ph. srednjih let, constans aetas, quae media dicitur Ci., ultimum … proximum … medium tempus Ci., medium tempus O., Suet. vmesni čas, medio tempore Iust., Suet. ali medio temporis spatio Suet. tačas, medtem, vmes (med), mediis diebus L. ob vmesnih dneh, mediis horis Eutr., unus dies medius est, et … O. en dan je vmes, en dan preteče (mine); tako tudi: una nox media erat, et … Pr., exiguum tempus medium, et … Plin. iun.
2. predik. sredi, na sredi, (vmes) med: media aestate Ci. = aestu medio, aestibus mediis V. sredi poletja, medium erat tempus sementis Fl. bilo je sredi setve, frigoribus mediis V. = mediā hieme Aur. sredi zime, mediā nocte C., Suet. sredi noči, opolnoči, ad mediam noctem Suet., medius dies O., V., H. (o)poldan, in medios dormire dies H. pozno v dan (= dolgo), do poldneva, de medio potare die H. od poldneva; meton. medius dies poldan = jug: stabula ad medium conversa diem V., occidens Zephyros, Austros medius dies mittit Ap.; prim.: mediā ab regione diei Lucr. z južne strani; o teku kakega dejanja: mediasque fraudes palluit audax H. sredi prevare, medium iam classe tenebat iter V. že se je vozil sredi morja, že je jadral po odprtem morju, media inter lora V. sredi vožnje, media inter proelia V. sredi boja, prav med bojem, in medio ictu V. prav med udarcem, in honore deûm medio V. medtem ko so častili bogove, sredi čaščenja, medio sermone V. ali in mediā pace Sen. ph., Cu. sredi pogovora, miru. —
III. metaf.
1. srednji, vmesen, v sredi (med dvema) se nahajajoč, sred(in)e se držeč, srednjo pot ubirajoč: si quid medium mortisque fugaeque O., medium erat in Anco ingenium et Numae et Romuli memor L., quod medium inter aequum et utile erat, decreverunt L., cum inter pacem et bellum medium nihil intersit Ci., pacis eras mediusque belli H. sposoben za oboje, za mir in vojno, m. oratio, sententia, consilii via L., mediis consiliis stare L., medium quendam cursum tenere L. ali medium quiddam tenere: Plin. iun. nekako srednjo pot ubrati, agere medium Vell. ali media (subst.) sequi H. ubrati srednjo pot; o govoru in govorniku: medium dicendi genus Q., Gell. (naspr. uber et gracile), alii (sc. oratores) graves, alii subtiles, alii eis interiecti et tamquam medii Ci.; kot fil. t.t. srednji, vmesen, srednje vrste (ki ni niti dober niti slab): officium Ci., artes Q., alia interiecta et media Ci., media illa Ci. srednje stvari; subst.: minora quaeque sunt ex mediis Q.
2. srednji = srednje mere, vmesen, povprečen, zmeren, navaden, običajen: a summis, mediis, infimis hoc idem fit Ci., gratia non media L. ne navadna, nihil medium, nec spem nec curam, sed inmensa omnia volventium animo L., dilectumque nihilo accuratiorem, quam ad media bella haberi solitus erat L., ipsi medium ingenium, magis extra vitia quam cum virtutibus T., uxorum fides summa, libertorum media, servorum aliqua, filiorum nulla Vell., pauca prius mediis sermonibus ante locutus O. z navadnimi besedami, m. plebs ali m. vulgus O. navadno ljudstvo, plebejci, innocentiā eximius, sanctitate praecipuus, eloquentiā medius Vell.
3. na nobeni strani, nepristranski, nevtralen: medios et neutrius partis Suet., de mediis et neutram partem sequentibus Suet., utra castra (sc. sequar)? Media tollit Antonius Ci., qui se medium esse vult Ci., medios esse iam non licebit Ci., tamquam medios, nec in alterius favorem inclinatos, miserat rex L., pacem utrique parti, ut medios deceat amicos, optent L., Eumenes in eo bello medius erat animo Vell., Macedonico bello medium agere L. epit. ali medium se gerere L. ostati nevtralen, ne stopiti na nobeno stran, ne potegniti z nobeno stranjo.
4. nedoločen, neodločen, dvoumen: responsum L., medius ambiguusque sermo Plin. iun., vocabula Gell., ad Varum media scriptitabat T., se dubium mediumque partibus praestitit Vell., medii inter duos exspectavere fortunam Fl.
5. posredujoč, posredovalen, pomožen, posredniški, posredovalen; prevedemo lahko tudi s subst. posrednik (posrednica): media quaedam manus Q., medio Pompei capite Fl., paci medium se offert V., mediis di(i)s O., at medius fratrisque sui maestaeque sororis Iuppiter ex aequo volventem dividit annum O. kot posrednik med …
6. moteč, ovirajoč: quos inter medius venit furor V. kot ovira je stopilo med njiju (ju je razdvojilo) sovraštvo, ne … medius occurrere possit V. da ne bi mogel ovirajoč stopiti vmes, se prikazati.
7. pol, napol (= gr. μέσος, naspr. totus): cibus Varr., quod (sc. oculus) convexus mediusque quacumque cernatur Plin., Nepa (sc. sidus) medius occidit Col. (naspr. totus apparet), m. pars O. polovica; prim. di-midia pars. — Adv. mediē
1. srednje, zmerno: Lact., nec plane optimi nec oppido deterrimi sint sed quasi medie morati Ap., ortus medie humili Eutr., ortus m. humilis Aur. srednjega stanu (sloja).
2. nedoločno: Ambr. — Subst. medium -iī, n
1. (v krajevnem in časovnem pomenu) sreda, sredina, središče: Pl., Cu., N., Q., Plin., Sen. ph., Suet. idr., (in) medio aedium L., medio tutissimus ibis O., medio tecti (= in impluvio) V., medio montis Capitolini T., nam medio montium et paludum porrigebatur planities T., nocte volat medio caeli terraeque V. sredi med zemljo in nebom, medio sextam legionem constituit T. ali in agmine in primis modo, modo in postremis, saepe in medio adesse S. v sredi(šču), medium ferire, in medium vergere Ci., in medium geminos immani pondere caestus proiecit V., in medium (redko in medio) ali in acervum conicere sarcinas L. v sredo, na kup, saxa in medium conicere V., aliquem in medium accipere L. v sredo vzeti, diei medium L. poldan, medio temporis T. medtem, tačas, relinquere aliquid in medio Ci., S., L. ali in medium Ci., T., Vell., Gell., Lact. neodločeno (nedognano) pustiti, in medio esse Suet. neodločeno (nedognano) biti.
2. pol, polovica: scillae medium conterunt cum aquā ad mellis crassitudinem Varr., ita scrobem vel sulcum cum instercorata terra ad medium (napol) completo Col., in itineris medio Eutr.
3. javnost, občinstvo, publika: plura clam de medio removere Ci. na stran spraviti (spravljati), odnesti (odnašati), e medio (de medio L.) removere Ci. odpraviti, stran, (s poti) spraviti, mater virginis in mediost, ipsa virgo, res ipsa Ter. je moč videti, je tu, tabulae sunt in medio Ci. so vsakomur na vpogled, aliquid in medium proferre Ci. objaviti (objavljati), razglasiti (razglašati), besedo (govorico) sprožiti o čem, rem in medium vocare Ci. pred (v) javnost, na sodišče spraviti, rem in medio ponere Ter., Ci., Cu., Amm. pred občinstvom (sodiščem) razlagati, (sc. regni crimen) in medio ponitur L. se razpravlja (je v razpravi), se pretresa (je v pretresu), regni crimen in medio erit L. pride na vrsto, procedere in medium Pl., Ci. javno se (po)kazati, loci procedent in medium Ci. se takoj prikažejo tvojim očem, jih boš takoj zagledal, venire in medium Ci. javno se prikaz(ov)ati, javiti se, javno, pred sodiščem nastopiti (nastopati), pred sodišče stopiti, prima veniat in medium Epicuri ratio Ci. naj stopi na plano = poglejmo si, agitarent deinde sermonibus atque in medium, quid in quaque re plus minusve esset, conferrent L. na znanje dati, naznaniti, obvestiti, in medium vacuas referre ad aures O. odprtim ušesom občinstva postreči, in medium dare Lucr. javnosti izročiti, izdati, razodeti; occ. splošna (obča, skupna) blaginja, splošno (obče, skupno) dobro, vsem (vsakemu) dostopna (dosegljiva, razpoložljiva) sredstva, splošno (obče, skupno) premoženje (imetje), skupna blagajna: in medium consulere Ter., L., V. za občo blaginjo, in medium quaerere V. za skupno porabo, za vse, bona interfectorum in medium cedant T. naj postanejo del skupnega premoženja, in medium conferre laudem L. javnosti podati, communes utilitates in medium affere Ci. skrbeti za splošno dobro, za skupno blaginjo, discenda in medium dare O. narediti vsem dostopno, vsem postreči, ubi in medio praeda administrantibus esset, ibi numquam causas seditionum et certaminis defore L. kadar je plen (kakor kako občno blago) na očeh javnosti, da lahko vsak(do) poseže po njem, nam et obscenas voluptates, de quibus multa ab illis habetur oratio, facilis communis in medio sitas esse dicunt Ci. da so zlahka dosegljive, vsakemu dostopne in da jih je lahko deležen vsak, laus in medio posita T. dosegljiva za vsakogar, quasi in medio posita Cu. skupno blago, od katerega lahko vsak(do) dobi svoj delež, in medio posita H. kar je vsem na razpolago, is sibi responsum hoc habeat, in medio omnibus palmam esse positam, qui artem tractant musicam Ter. nagrada je postavljena pred vse = nagrado more doseči vsakdo, in singulos talos singulos denarios in medium conferebat Suet. je stavil; kot jur. t.t. skupen sklad, skupna masa nekega skupnega premoženja, dediščinski sklad, dediščina, zapuščina: in medium conferre, venire, e medio deducere, ex medio sumere, ferre Icti.
4. odprta, široka cesta, ulica: ubi tabernis apertis omnia in medio vidit L. vse (blago) razstavljeno na cesti; in medio Pall. (= sub divo) na prostem, pod milim nebom; metaf. pot, svet, človeška družba, navadno (vsakdanje) življenje: recede de medio Ci. pojdi s poti, umakni se, e medio discedere Suet. skriti se, e medio excedere Ter. ali se amovere Suet. umakniti se, pritajiti se; evfem.: e medio excedere ali abire Ter. iti s sveta, preminiti, umreti; in medio caedi L. vpričo (pred očmi) vseh, pred vsemi, de medio adicere L. izmed prisotnih, hoc genus deliberantium pellatur e medio Ci. proč s to vrsto, sumere de medio Ci. pripovedovati znane stvari, ex medio res arcessit comoedia H. zajema snov iz vsakdanjega življenja, verba e medio O. ali verba e medio sumpta Q. ali samo e medio sumpta H., Amm. besede, prevzete iz vsakdanjega govora, (sc. verba) iacentia tollere e medio H. povze(ma)ti iz vsakdanje govorice, tollere de medio verba Ci. uporabiti iz vsakdanjega govora povzete (= znane) besede, tollere aliquid de medio Ci. odpraviti, tollere aliquem de medio Ci. spraviti koga izpod nog, evfem. = usmrtiti; metaf: novae tabulae beneficiorum Sen. ph. izbris = pozaba dobrot.
5. srednja vrednost, srednjost, srednja stvar: certis medium et tolerabile rebus recte concedi H. - mergō -ere, mersī, mersum (iz *mezgō; prim. skr. májjati potapljati se, pogrezati se, lat. mergus)
1. potopiti (potapljati), pogrezniti (pogrez(ov)ati), med.-pass. potopiti (potapljati) se, pogrezniti (pogrez(ov)ati) se: Varr., Mart., Sen. ph., Pr., Lucan., Lucr. idr., cum cavea liberati pulli non pascerentur, mergi eos in aquam iussit Ci. ali mergi iussit pullos L. epit. utopiti, aves, quae se in mari mergunt Ci., nec me deus aequore mersit V., sub aequora O., V., sub aequore O., aquā languidā mergi L., et mersis fer opem, mitissima, rebus O. potopljenemu svetu; poseb. o ladjah: Plin., Lucan., Ci., quadriremis multae praeterea capiuntur aut rostris perforatae merguntur Auct. b. Alx., naves in alto m. L. se potopijo; occ. ladjo potopiti (na morju), ladjo pogrezniti (na dno morja): partem classis Vell., XXXI naves cepit, XIV mersit Eutr., Graiae pars maxima classis mergitur Lucan.; med. o zvezdah: merguntur sidera O. gredo v zaton, zahajajo, vertor in occasum tardum dux ante Booten, qui vix sero alto mergitur Oceano Cat.
2. metaf.
a) vtakniti (vtikati), skri(va)ti, zakri(va)ti: Plin., Sen. tr., Mart., Lucan., Stat. idr., caput in terram effossam L., vultus in cortice O., canes mersis in corpora rostris delacerant dominum O. zasekavajoč zobe globoko v telo, mea viscera in sua O. zapletati, pandere res alta terra et caligine mersas V., m. lumina Ps.-Q. (Decl.) oči zatisniti, caelum mergens sidera Lucan. = zahodna stran neba, zahod; o mornarjih: mergunt Pelion et templum Val. Fl. izgubljati izpred oči; med.: utrum mergeretur Iuppiter (sc. zvezda) an occideret, ante paucas dies didicimus Sen. ph.; med. o rekah: izlivati se: fluvius in Euphratem mergitur Plin.
b) potopiti (potapljati), pogrezniti (pogrezati), globoko pahniti (pehati): fortuna viros mersit V. je uničila, set me fata mea et scelus exitiale Lacaenae his mersere malis V. me je dvakrat spravila v nesrečo, me je dvakrat onesrečila, mersus rebus secundis L. plavajoč v sreči, quos (infantes) dulcis vitae exsortis et ab ubere raptos abstulit atra dies et funere mersit acerbo V. v bridko smrt pognati, lumina somno Val. Fl. zapreti oči k spancu, quos nulla mali vicerat vis, perdidere nimia bona ac voluptates inmodicae, et eo inpensius, quo avidius ex insolentia in eas se merserant L. pogrezniti (pogrezati) se v strasti, nec luxus ullus mersaeque libidine vitae Campanis modus Sil. v razkošnost pogreznjeno, razkošno, razvratno, vino somnoque mersus L. pogreznjen v pijanost in spanje = pijan in trdno speč, potatio, quae mergit Sen. ph. popivka, ki opijani, censum domini mergit Plin. uničuje imetje; tako tudi: mergit longa atque insignis honorum pagina Iuv., ut mediocris iacturae te mergat onus Iuv. te potlači, uniči, impendio a piscatoribus mergi Ap., ut mergantur pupilli Icti. izgubijo svoje imetje, mergantibus sortem usuris L. obresti utapljajo kapital = obresti so večje od glavnice.