Franja

calēscō -ere, caluī (incoh. glag. calēre)

1. razgre(va)ti se, razvne(ma)ti se, otopliti se, vroč posta(ja)ti
a) od fizikalne toplote: per aestatem caelum meridianum sole exoriente calescit, meridie ardet Vitr., medio... unda die gelida est, ortuque obituque calescit O., flumineae volucres medio caluere Caystro O. so začele vreti, tunc primum caluere triones O., (Solis aqua) sub lucis ortum tepide manat,... inclinato (die) in vesperam calescit Cu.; od česa? z abl.: ubi potest illa aetas (senectus) aut calescere vel apricatione melius vel igni aut vicissim umbris aquisve refrigerari salubrius? Ci., nam duplici ratione accenditur, ipse sua cum mobilitate calescit, et e contagibus ignis Lucr.
b) od človeške toplote: ex iis, quae in homine sunt, hic (sanguis) celerrime vel calescit vel refrigescit Cels.; od česa? z abl.: cum corpus motionibus in ambulatione calescat Vitr.; z ab: quae spiritu in pulmones anima ducitur, ea calescit primum ipso ab spiritu, deinde contagione pulmonum Ci.

2. pren. razgre(va)ti se, razvne(ma)ti se, vzplamte(va)ti, razžariti (razžarjati) se, vž(i)gati se: est deus in nobis: agitante calescimus illo O., narratur et prisci Catonis caepe mero caluisse virtus H. celo stari Katon se je navkljub svoji kreposti baje često razvnel ob vinu, si quando profundo nubigenae caluere mero Stat., ubi convivium caluit (sc. mero) Min.; occ. o žaru ljubezni: accede ad ignem hunc, iam calesces plus satis Ter., quo propior nunc es, flammā propiore calesco O., quoque magis sequitur, flammā propiore calescit O., accepti caluere sub ossibus ignes O., David unius tantum adulescentulae grandaevus calescit amplexibus Hier.

caliandrum (caliendrum) -ī, n (iz gr. χαράδριος ptič deževnik, morda tudi čopasti škrjanec; že v gr. popačeno v χαλάδριος, χαράνδριος, χαλάνδριος) visoka pričeska iz tujih las, sestavljena iz več kodrov ali kit, visoka lasulja, kakršne so nosile rim. žene: Varr. ap. Porph., Tert., altum Saganae caliendrum H. — Soobl. caliandrium -iī, n: Arn.

calliblepharum -ī, n (gr. καλλιβλέφαρον) sredstvo, s katerim so si barvali (črnili) obrvi, barvilo (črnilo) za obrvi: Varr. ap. Non., Plin.

Calliopē -ēs, f (Καλλιόπη „Lepoglasa“) Kaliopa, samogovoreče ime ene od Muz, epske boginje, pri pesnikih pa sploh vsake poezije; mitološka Orfejeva mati, upodabljali so jo s pisalno tablico in črtalnikom: Ci. ep., Lucr., H. idr.; ime za vse Muze: vos, o Calliope, precor V.

2. met. = pesništvo, poezija, pesem: quem mea Calliope laeserit O. — Soobl. Calliopa -ae, f: Arn.; pesn. tudi Calliopēa -ae, f (Καλλιόπεια) Kaliopeja: V., O., Pr.

Callisthenēs -is, m (Καλλισϑένης) Kalisten(es), gr. filozof in naravoslovec iz Olinta, Aristotelov nečak; spremljal je Aleksandra Vel. v Azijo ter moral plačati svojo odkritost do njega z nasilno smrtjo: Ci., Cu. idr. Prijatelj Teofrast mu je v spomin napisal knjigo Καλλισϑένωης ἢ περὶ πένϑους: Ci.; ta spis so mnogo uporabljali poznejši filozofi in retorji, tako da ga celo Ci. imenuje vulgare et notum negotium.

callithrix (callitrix) -t(h)ricis, f (gr. καλλίϑριξ lepolasa) kalitriha,

1. rastl., iz katere so pripravljali barvilo za lase: Plin.

2. neka vrsta etiopskih opic: Plin.

calmare

A) v. tr. (pres. calmo)

1. miriti, pomiriti

2. blažiti, zdraviti:
calmare il mal di testa ozdraviti glavobol

B) ➞ calmarsi v. rifl. (pres. mi calmo)

1. umiriti se; poleči, polegati se:
il mare si è calmato morje se je umirilo

2. zmanjšati se, prenehati (bolečina):
il mal di stomaco si è calmato bolečine v želodcu so prenehale

caloroso agg.

1. vroč, topel

2. pren. topel, prisrčen:
ci riservarono un'accoglienza calorosa prisrčno so nas sprejeli

Calpurnius 3 Kalpurnij(ev), rim. rodovno ime z družinami Pizonov, Bestijev, Bibulov idr. Najbolj znani so:

1. C. Calpurnius Piso Gaj Kalpurnij Pizon, pretor l. 186, potem propretor v Hispaniji, konz. l. 180: L.; po njem se imenuje lex Calpurnia de ambitu: Ci.

2. L. Calp. Piso Frugi Lucij Kalpurnij Pizon Vrli, tr. pl. l. 149, konz. l. 133; po njem lex Calpurnia de repetundis: Ci., Val. Max.

3. L. Calp. Piso, konz. l. 112, Kasijev legat: C.

4. L. Calp. Bestia Lucij Kalpurnij Bestija, tr. pl. l. 121; kot poveljnika v Afriki ga je l. 111 podkupil Jugurta: S.

5. C. Calp. Piso Frugi, Ciceronov zet: Ci.

6. L. Calp. Piso Caesonius Lucij Kalpurnij Pizon Cezonij, konz. l. 58, Ciceronov nasprotnik: Ci., C.; njegova hči Calpurnia je bila Cezarjeva žena: Vell.

7. L. Calp. Bibulus Lucij Kalpurnij Bibul, Brutov pastorek: H.

8. Cn. Calp. Piso Gnej Kalpurnij Pizon, konz. l. 7, namestnik v Siriji l. 17 po Kr., sovražen do Germanika, katerega je baje umoril: Vell., T., Suet. — Kot adj. Calpurnia familia, lex Ci. Od tod Calpurniānus 3 Kalpurnijev, kalpurnijski: equites L. konjeniki pretorja Kalpurnija (gl. pod 1.).

calvus 3 gol, plešast, brez las, kot subst. masc. plešec: raso capite calvus Pl., senex c. H., cucurbitā calvior Ap.; pren. o krajih in rastl. gol, prazen: si vinea a vite calva erit Ca., calvae restes Mart., nuces calvae Ca. (pri Plin. galbae) ali subst. samo calva -ae, f zgoraj goli črni lešnik(i): Petr. — Kot nom. propr. Calvus -ī, m Kalv, Plešec, ime Licinijevega rodu; gl. Licinius. Calva -ae, f Kalva, Venerin vzdevek, najbrž zaradi gal. vojne, ko so si dale rim. žene odrezati lase, da bi iz njih naredili tetive: Lact., Cypr., Veg., Serv.

calzare¹

A) v. tr. (pres. calzo)

1. obuti; obleči, oblačiti; nositi (obuvalo, oblačilo):
calzare stivali, guanti, cappelli nositi škornje, rokavice, klobuke
calzare il coturno pren. knjižno pisati, igrati komedije, tragedije

2. z obutvijo oskrbeti, oskrbovati:
quel negozio calza una clientela scelta trgovina obuva izbrano klientelo

3. podpreti, podpirati; podložiti, podlagati:
calzare il carro podpreti voz

B) v. intr. prileči, prilegati se; biti prav:
queste scarpe calzano benissimo ti čevlji so prav
calzare a pennello, a capello pren. biti primeren, ustrezati

camada ženski spol skot (psov, volkov itd.); zalega, zarod; roparska tolpa

son lobos de una misma camada vsi so istega kova

Camarīna (Camerīna) -ae, acc. -an (O.), f (Καμαρίνα) Kamarina, Kamerina, mesto na jugozahodu Sicilije: O., Plin. V bližini mesta je bilo močvirje z istim imenom, ki so ga Kamarinci, ne da bi se menili za opozorilo delfskega preročišča, izsušili in oblegajočim sovražnikom omogočili pot v mesto: Sil., Cl., fatis numquam concessa moveri adparet Camarina V.

cambiare

A) v. tr. (pres. cambio) menjati:
cambiare i fiori nel vaso zamenjati cvetje v vazi
cambiare idea premisliti se
cambiare discorso preiti na drugo temo
cambiare vestito preobleči, preoblačiti se
cambiare strada pren. drugače se obnašati
cambiare aria spremeniti zrak, podnebje; pren. zamenjati bivališče, spraviti se na varno
cambiare vita pren. spremeniti način življenja, poboljšati se
cambiare treno prestopiti
cambiare le lire in franchi svizzeri zamenjati lire za švicarske franke
cambiare la marcia avto menjati prestavo

B) v. intr. menjati se; spremeniti, spreminjati se:
le mie idee sono cambiate col tempo moji nazori so se s časom spremenili

C) ➞ cambiarsi v. rifl. (pres. mi cambio)

1. preobleči, preoblačiti se

2. spremeniti, spreminjati se; preiti, prehajati (v):
spesso la gioia si cambia in dolore često se veselje sprevrže v žalost

cambrioler [-le] verbe transitif vlomiti (quelqu'un quelque chose pri kom, v kaj)

cambrioler un appartement, une maison vlomiti v stanovanje, v hišo
j'ai été cambriolé pri meni so vlomili

Camēna, st.lat. Casmēna, -ae, f (iz *Cadsmena; prim. gr. κεκαδμένος, κεκασμένος odlikujoč se, bleščeč) Ka(s)mena, studenčna Nimfa vedeževalka (pozneje so jo enačili z gr. Μοῦσα), Kamena, Muza: Camenis Numa eum locum sacravit L., spiritus Graiae... Camenae H., Camenarum aedes Plin.; met. pesem, pesnitev: primā dicte mihi, summā dicende Camenā H. Od tod adj. Camēnālis -e Kamenin, Muzin: modi Sid., familia Symm.

camerata¹ f (dormitorio)

1. skupna spalnica (vojaška, zavodska)

2. gojenci, vojaki (ki spijo v isti spalnici):
la camerata dei più piccoli era la meno rumorosa najmlajši gojenci so najmanj razgrajali

3. družba, druščina, krožek, srenja

camilla -ae, f in camillus -ī, m (če sta lat. besedi pristni, potem sta iz istega korena kakor Camēna, verjetneje pa sta semit. izvora, kakor gr. καδμῖλοι, κασμῖλοι = dečki, ki so stregli pri skrivnem samotraškem bogoslužnem obredu, prim. fen. Qadmīl božji sluga = Καδμῖλος = Ἑρμῆς)

1. iz neoporečnega zakona svobodno rojena poštena deklica oz. deček ali mladenič, in ker so smele pri bogoslužju sodelovati le take osebe, mlada žrtvena strežnica oz. mlad žrtveni strežnik, sluga (plemenitega rodu): Pac. ap. Varr., Varr. idr. slovničarji, Romani pueros et puellas nobiles camillos et camillas appellant, flaminicarum et flaminum praeministros Macr.

2. mlad nasploh: Poeta ap. Q. — Kot nom. propr.
a) Camillus -ī, m Kamil, priimek rodu Furijev. Poseb. M. Furius Camillus Mark Furij Kamil, ki je l. 395 kot diktator osvojil mesto Veje in rešil Rim pred vpadi Galcev: Ci., L.; od tod pl. Camilli Ci., V., H. možje, kakršen je bil Kamil, Kamili; pren.: alter Camillus Cl. ali novus Camillus L. = rešitelj domovine.
b) Camilla in v star. obl. Casmilla -ae, f Ka(s)mila, hči volskovskega kralja Metaba, ki je zrasla v sveti Dianini službi; kot Turnova tovarišica je padla v boju z Enejem: V.

Camīrus -ī, m (Κάμειρος) Kamir,

1. heroj in ust. mesta Kamira; častili so ga na otoku Rodosu: Ci.

2. mesto na zahodni obali otoka Rodosa: Mel., Plin. Od tod preb. Camīrēnsēs -ium, m Kamirci: Macr.

campester -stris -stre (campus)

1. ravninski, poljanski, v ravnici, na poljani, raven, položen: iter C. položna, loca campestria N., L., oppidum L., hostis L. vajen boja na ravnem, barbari L., Scythae H. iz step. Kot subst. campestria -ium, n poljana, ravan, ravnica: populi pauca campestrium insederunt T. malo ravninskih mest.

2. z Marsovega polja, na Marsovem polju
a) kot volišču: quaestus Ci., patres aedilitatem Quinctio gratia campestri dederunt L. po svojem vplivu na volišču, certamen campestre L. volilni boj, campestrem experiri temeritatem Val. Max.
b) kot vežbališču za mladež: ludus campester Ci., exercitationes Suet. telovadne vaje na Marsovem polju, campestria arma H. telovadno orodje; od tod subst. campestre -is, n (sc. velamentum) predpasnik, zastor, kakršnega so si opasali rim. mladeniči, kadar so se goli urili na Marsovem polju; poleti so ga nosili namesto tunike pod togo: It., Mytilene... facit, quod... campestre nivalibus auris H.