Franja

ob-eō -īre -iī (-īvī) -ītum (ob in īre)

I. intr. iti, stopiti kam, v kaj, na kaj, k čemu: o. ad hostium conatūs L. nasproti stopiti = upreti (upirati) se, ovreti (ovirati), o. in infera loca Ci., donec vis obiit Lucr. dokler ne nastopi kaka sila; occ.

1. zaiti, zahajati: Pl., Stat., Ci. poet., Plin. idr., in pelago nautis ex undis ortus in undis sol fit uti videatur obire et condere lumen Lucr., orientis aut obeuntis solis partes Ci.

2. (o mestih) (za)toniti, propasti (propadati), zamreti (zamirati): Plin. (5, 117; 5, 139); (o ljudeh) preminiti (preminevati), umreti (umirati): Pl., L., Lucr., Iuv., Plin., Vell., Eutr. idr., tecum vivere amem, tecum obeam lubens H. —

II. trans.

1. (hod)iti okoli, obhoditi (obhajati), pohajati, postopati, pohajkovati, postavati, obisk(ov)ati, potovati po čem, prepotovati kaj: V., O., Suet. idr., provinciam, Asiam, domūs, villas Ci., nundinas L. na semenj pri(haja)ti, vigilias T. obiti, obhoditi (obhajati) straže, narediti obhod straž, tentoria Cu. pregled(ov)ati, nadzirati, comitia, cenas Ci. ali symposia Ap. udeležiti (udeleževati) se; occ.
a) iti k čemu, dospe(va)ti (do) česa, doseči (dosegati) kaj: Acheruntem obibo Enn. ap. Fest., tantum urbis superfuturum, quantum flamma obire non potuisset Ci.
b) nasproti (stop)iti, iti na(d) koga, napasti (napadati): obit obvius hostes Sil., Ufentem collapsum poplite caeso ensis obit laudemque pedum cum sanguine ademit Sil., o. fortissima nomina ferro Sil. usmrtiti.
c) opaziti (opazovati), (po)čakati koga, kaj, pričak(ov)ati koga, kaj, ogled(ov)ati, pregled(ov)ati, razgled(ov)ati se: facinoris tempus Ci. čakati na priložnost, annum petitionis suae Ci., o. omnia visu V., oculis Plin. iun.; pren.: omnes oratione suā civitates o. Ci. v misel vzeti (jemati), dotakniti (dotikati) se.

2. lotiti (lotevati) se česa, prevze(ma)ti, nase vzeti (jemati), nastopiti (nastopati) kaj, podvreči se čemu, oskrbeti (oskrbovati), opraviti (opravljati), (iz)vršiti, (izvrševati): nihil erat, quod non ipse obiret Ci., o. munus vigiliarum L., munia imperii T. vladarske dolžnosti, officia L., Plin. iun., Iust., Suet., legationem Ci., res suas Ci., bellum L., bella T., pugnas V., proelia Lucr., pericula et labores L., adulteria Suet., concubitum Ap., vadimonium ali diem Ci. držati se roka, upoštevati rok; poseb. obire diem supremum N., Suet. ali samo diem o. N., Pl., Suet., Aur. zadnji dan nastopiti, evfem. umreti; tako tudi mortem obire Ter., Ci., Suet. ali (pesn.) letum o. Lucr., morte obitā Ci., V., Lucr., Gell. po smrti, pl. mortes obitas T.; od tod obītus 3 umrl, mrtev: L. Andr. ap. Prisc., pl. obiti Ap.

3. pesn. iti okrog česa = obdajati, obkrožati: Sil., chlamydem limbus obibat O., maria obeuntia terras V., equum leonis pellis obit V., pallor obit ora O.; pass.: campus obitur aquā O.

obesiti za jajca koga frazem
neformalno, grobo (o grožnji) ▸ a tökénél fogva fellógat valakit
Če samo oči obrne proti tebi, ga bom obesil za jajca … ▸ Ha csak rádpillant, a tökénél fogva lógatom fel.

obremenit|ev ženski spol (-ve …) die Belastung, die Last, die Beanspruchung (samo fizika, tehnika); die Inanspruchnahme; (finančna obveznost) die Verbindlichkeit; vozila, dvigala: die Zuladung; (davčna Steuerlast, Steuerbelastung, delovna Nutzlast, dodatna Zusatzbelastung, dvojna Doppelbelastung, ekološka Umweltbelastung, indirektna Folgelast, izmenična Wechselbelastung, kolesa Radlast, lastna Eigenbelastung, lomna Bruchlast, majhna Kleinlast, maksimalna Höchstbelastung, Maximalbelastung, natezna Zugbelastung, Zugbeanspruchung, normalna Regellast, okolja Umweltbelastung, omrežja Netzbelastung, vršna Spitzenbelastung, vzvoda Hebelbelastung, zaradi hrupa Lärmbelastung, osna Achsenbelastung, Achslast, ploskovna Flächenbelastung, polna [Vollast] Volllast, poskusna Probebelastung, realna Reallast, sevalna Strahlenbelastung, stalna Dauerbelastung, strižna Scherbeanspruchung, sunkovita Stoßbelastung, temeljna Nennlast, tlačna Druckbeanspruchung, Druckbelastung, toplotna Wärmebelastung, trajna Dauerbelastung, večja Mehrbelastung, živčna Nervenbelastung)
pravična obremenitev z davki die Steuergerechtigkeit
presežna obremenitev vozila: die Überfracht
sprememba obremenitve die Gewichtsverlagerung
trajanje obremenitve die Belastungsdauer

obrniti list na koledarju frazem
(začne se naslednji mesec) ▸ új hónap kezdődik
Niti za eno ceno ne vem, ki bi se upravičeno lahko dvignila samo zato, ker bomo na koledarju obrnili list. ▸ Egyetlen olyan terméket sem ismerek, aminek csak azért lett volna indokolt a drágulása, mert új hónap kezdődött.

ob-secrō (opsecrō) -āre -āvī -ātum (ob in sacrāre) (za)rotiti, milo (za)prositi, živo prositi, (za)prositi, izprositi, priprositi: Suet. idr., pro di immortales, obsecro nostrum fidem Pl., eum orare et obsecrare N., pacem Amm., pro fratris salute Ci.; z dvojnim acc. (personae in rei): illud unum vos obsecro Ci. samo to vas prosim; pass.: homo obsecratus C., ei … (sc. legati) … simul ab Numidis obsecrati S., venia obsecranda Plin. iun.; z zahtevnim stavkom: S. fr., orat atque obsecrat, sit apud vos modestiae locus Ci., Bassus multis precibus … obsecrabat, implerem meum tempus Plin. iun., obsecrare ut vivere liceat Ci., obsecrabit patrem, ne id faciat Ci., nunc te per amicitiam et amorem obsecro, principio ut ne duceas Ter.; v velelnih stavkih je ta glag. večinoma vrinjen: noli, obsecro, dubitare Ci.

1. kot izraz začudenja dajte!, za božjo voljo!: Afr., obsecro, quem video? Ter.

2. kot izraz vljudnosti „prosim“ = čuj(te)!: Attica, obsecro te, quid agit? Ci., ubi est? obsecro vos L.

obsédé, e [ɔpsede] adjectif obseden; masculin obsedenec

c'est un obsédé de la montagne tega so gore obsedle, ta ima samo gore v glavi
être obsédé biti obseden, imeti fiksno idejo

ob-stō -āre -stitī -stātūrus (ob in stāre)

1. stati ob (pri) čem, stati nasproti komu: ob viam Pl. na poti stati, summis a postibus Stat.

2. na poti (v napoto) biti, delati napoto, pot (u)braniti, preprečiti (preprečevati), ovreti (ovirati), onemogočiti (onemogočati), upreti (upirati) se, tudi samo upreti (upirati), večinoma metaf.; abs.: Ca., Pl., exercitus duo hostium obstant L., exercitus duo, unus ab urbe, alter a Gallia obstant S., nullae obstant a Caesare nubes Lucan., si omnia removentur, quae obstant et impediunt Ci. vse ovire in prepreke, obstantia rumpere claustra H., obstantes silvae, nebulae O., obstantes colubrae O. uporne, obstantes remi O. upirajoča se, ne podajujoča se; subst. pt. pr. n.: Caecina obstantia silvarum amoliri iubetur T. ovire v gozdovih. Skladi: z dat.: querens obstitit retro eunti O., o. alicui a sole Val. Max. komu zakrivati (zastirati) sonce, obstabat Miloni Clodius Ci., o. bono publico L., bonis communibus V., consiliis alicuius Ci., N.; pren.: tibi umbra ignobilitatis a probatore obstitit Ap.; pesn.: diis obstitit Ilium V. je bil na poti = je bil zoprn; s praep.: ad reliquos similes conatus verecundia irae obstabat L., in laudem vetustorum invidia non obstat Sen. ph.; s prohibitivnimi stavki: ea ne impedirent tribuni, dictatoris obstitit metus L.; za zanikanim glag. quin, quominus: quibus non humana ulla neque divina obstant, quin socios … trahant S. fr., quid obstat, quominus (sc. deus) sit beatus ...? Ci.; quominus poklas. tudi za nezanikanim glag.: obstat verecundia, quominus percenseamus, quo … Plin. iun.; s cur: quid obstat, cur non fiant (sc. nuptiae)? Ter.; brezos.: nec, si non obstatur, propterea etiam permittitur Ci.

Opomba: Pf. obstetit: Afr.; pt. fut. act. obstaturus 3: Q., Sen. ph., Stat., Front.

òburiti -īm
I. nastati viharno vreme: uputili su se svojim kućama dok nije oburilo
II. oburiti se
1. gl. oburiti I.: nije kao lani žito, biće berićetno, samo da se ne oburi žito dobro kaže, samo da ne pride slabo vreme, burja

oc-currō -ere -currī (redko occucurrī: Ph., pri Pl. in Sen. ph. dvomno) -cursum

1. nasproti (pri)teči, (pri)hiteti, sreč(ev)ati, naleteti (naletavati) na koga, zade(va)ti na koga: obviam alicui Pl., L., Iust. idr., ad Aeginam Caesari occurrit C., equites hostibus occurrebant C.; abs.: Pl., Iuv., Suet., rex Anius occurrit V. hiti na(s)proti, si occurri, rides H., eo occurrere (hiteti) et auxilium ferre C., occurritur (sc. mihi) Ci. ep.; s stvarnim subj. = priti (prihajati), stopiti (stopati) na pot, prikaz(ov)ati se, pojaviti (pojavljati) se, nahajati se, biti (stati, ležati) pred čim: nulla arbor occurrit Cu., eadem figura in litore occurrisse narratur Plin. iun., in asperis locis silex … occurrebat L., quadrigae inter se occurrentes Cu. srečavajoče se, apud Elegeam occurrit ei (sc. Euphrati) Taurus mons Plin., quem locum occurrens Terinaeus sinus paeninsulam efficit Plin., abruptā quā plurimus arce Cithaeron occurrit caelo Stat.; occ.
a) iz vljudnosti in spoštljivosti komu iti (priti, prihajati) na(s)proti: Alexandro, filiis Cu., turba occurrentium prosequentiumque Suet.
b) sovražno komu na(s)proti iti, iti nad koga, pomikati se proti komu, udariti na koga, napasti (napadati) koga: obvius adversoque occurrit V., o. Dareo Cu., armatis C., duabus legionibus C., eques ab tergo occurrendo L., statim castris exeundum et occurrendum esse C.; brezos.: ad undecimum lapidem occursum est L.

2. priti k čemu, kam, prispeti, dospeti, udeležiti (udeleževati) se česa, prisostvovati, biti navzoč pri čem, biti pri (v) čem: Val. Max., o. ad tempus Ci., paulo serius ad praedictam cenae horam Suet., ut concilio occurrerent legati, iter accelerarunt L., o. negotiis Ci., comitiis, neutri proelio L., ne graviori bello occurreret C. da ne bi zabredel v še hujšo vojno, da se ne bi zapletel v še hujšo vojno, o. ad id concilium L.; abs.: occurrite! Pl.

3. metaf.
a) na(s)proti stopiti (stopati), nasprotovati, del(ov)ati proti, upreti (upirati) se komu, čemu, izpodbi(ja)ti koga, kaj: eius consiliis occurri atque obstiti Ci., res vera occurrit falsae rationi Lucr., imprudenti fortuna occurrit Pr.; occ. α) preprečiti (preprečevati), (u)braniti kaj, pomagati komu, čemu, odvrniti (odvračati), (u)braniti komu (kaj, da ne), ustaviti (ustavljati) kaj, na pomoč priti (prihajati): utrique rei occurram V., sentio occurrendum esse satietati vestrae Ci., o. dolori Sen. ph., venienti morbo Pers., inflationibus Plin., vitio Plin. iun., incendio Cu., supplicibus Ci., alicui suppetias Auct. b. Afr.; brezos.: fatigatis occursum est Iust., ne potentia inimicorum oppressisse videretur, occursum est Val. Max. β) o govorniku odgovoriti (odgovarjati), prigovoriti (prigovarjati), ugovarjati, odvrniti: Q., Suet. idr., dictis alicui V., alicuius orationi T.; brezos.: occurreretur, sicut occursum est Ci., occurritur nobis a doctis Ci.; o stvari na(s)proti stopiti (stopati), ovreti (ovirati), biti v nasprotju s čim, predstavljati možno nasprotje ali možen ugovor: quid occurrat, non videtis Ci.
b) stopiti (stopati) pred (telesne ali duševne) oči, ponuditi (ponujati) se, komu na misel (na pamet, v glavo) pri(haja)ti: oculis L., O., Cu., Col., o. animo Ci., cogitationi Plin. = in mentem Ci. = memoriae Iust. = memoria Cu., pa tudi samo occurrere Ci. na misel priti (prihajati), occursuram ei extemplo domesticorum funerum memoriam L., alicui desiderium quietis occurrit Cu. koga obide (obhaja), tu occurrebas Ci.; z neodvisnim govorom: occurrit illud: „ne Clodius quidem cogitavit?“ Ci.; z ACI: Ci., Cu., utrisque ad animum occurrit, quod … T.; s predik. adj. ali subst. = kazati se, zdeti se, dozdevati se, zazdeti se: sic dulcis amicis occurram H., mihi tu occurrebas dignus eo munere Ci., ne cui de liberis cogitanti dirum omen occurram Sen. rh.; prim.: mihi multo difficilior occurrit (zdi se mi) cogitatio Ci.
c) occurrit z inf. = primerno je: occurrit dicere aliqua de magicis (sc. herbis) Plin.
d) v delež priti: sin doctus illis occurret labor Ph. tj. če naleti na tiste sodnike.

odnášati (-am) | odnêsti (-nêsem) imperf., perf.

1. portare via, portare, asportare:
odnašati smeti portare via le immondizie
odnašati prtljago s seboj portare con se i bagagli
odnesti čevlje k čevljarju portare le scarpe dal calzolaio
odnašati dragocenosti portar via, rubare preziosi

2. (dobiti, dobivati, doseči, dosegati) conquistare; riportare:
odnesti medaljo conquistare una medaglia
odnesti hude poškodbe riportare gravi lesioni

3. odnesti ga, jo, jih (kam) andarsene in, partire per:
odneslo ga je v tujino se ne andò all'estero

4. odnesti jo pren. salvarsi, sopravvivere:
vsi so padli, samo on jo je odnesel caddero tutti, si salvò solo lui
pren. poceni jo odnesti cavarsela a buon mercato
pren. odnesti celo glavo, kožo restare incolume
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. odnesti pete battersela
odnesti skrivnost s seboj portare il segreto con se nella tomba
odnesti nepozabne vtise riportare impressioni indimenticabili
pog. odnesti le malo iz šole imparare poco a scuola, ricavare poco profitto

odpráviti (-im) | odprávljati (-am)

A) perf., imperf.

1. eliminare, sopprimere, abolire, abrogare; correggere; levare:
odpraviti suženjstvo sopprimere la schiavitù
odpraviti predpise abrogare le norme
odpraviti zlorabe correggere gli abusi
odpraviti prepoved levare un divieto
odpraviti onesnaženost disinquinare
pren. odpravljati razlike accorciare le distanze

2. licenziare, congedare

3. inviare, spedire

4. procurare l'aborto

5. šport., publ. battere:
gostje so odpravili domače s 3:0 gli ospiti hanno battuto la squadra di casa per 3:0
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
odpraviti stranko congedare il cliente
odpravila me je samo s čajem mi servì solo un tè
odpraviti škodljive snovi eliminare le sostanze nocive
pošta odpraviti pošiljko spedire il plico
žel. odpraviti vlak dare il segnale di partenza al treno

B) odpráviti se (-im se) | odprávljati se (-am se) perf., imperf. refl. andare, andarsene, recarsi:
odpraviti se (nameniti se)
kam andare alla volta di un luogo

odpre|ti [é] (-m) odpirati

1. öffnen, aufmachen; kaj zaklenjenega: aufschließen; na silo: (etwas) erbrechen, aufbrechen; na široko: sperrangelweit aufmachen, usta: aufsperren, aufreißen (den Rachen weit aufreißen); z muko: aufbekommen, aufkriegen, aufbringen

2. pipo, nastavitveni gumb: andrehen, aufdrehen (do konca voll aufdrehen); z vrtenjem ročice: aufkurbeln, (spustiti) herunterkurbeln, herunterdrehen

3. (na določen način :) z dviganjem: aufklappen, s porivanjem: aufschieben, z razstreljevanjem: aufsprengen; z rezanjem: aufschneiden, s trganjem: aufreißen, z varjenjem: aufschweißen, z vlečenjem: aufziehen, z dletom: aufmeißeln, z izbijačem: aufstemmen, s kleščami: aufkneifen, s kljuko: aufklinken, s sunkom: aufstoßen, s treskom: aufkrachen, z zobmi: aufbeißen

4. prireditev, muzej ipd.: eröffnen (ponovno [wiedereröffnen] wieder eröffnen), slavnostno: einweihen

5.
odpreti ordinacijo/pisarno zdravnik, odvetnik ipd.: sich niederlassen
|
figurativno odpreti oči komu (jemandem) die Binde von den Augen nehmen, (jemandem) ein Licht aufstecken
figurativno samo da usta odpre, že laže er lügt, wenn er den Mund auftut

odvézati (-véžem) | odvezováti (-újem) perf., imperf.

1. slegare, slacciare, sciogliere; sbavagliare; sbendare:
odvezati usta sbavagliare
odvezati oči sbendare gli occhi
odvezati rano sbendare la ferita

2. sciogliere, disobbligare, esonerare, esimere:
odvezati koga odgovornosti esonerare qcn. dalla responsabilità
samo smrt ga odveže prisege solo la morte lo scioglie dal giuramento
pren. pijača jim je odvezala jezike il vino gli sciolse la lingua
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
rel. odvezati izobčenja ricomunicare
odvezati krivde discolpare
navt. odvezati ladjo disormeggiare la nave

odvísen dépendant de quelque chose, de quelqu'un, tributaire de

odvisen biti dépendre de quelqu'un, de quelque chose; (pogojen) conditionné par
medsebojno odvisni interdépendants
odvisen stavek proposition ženski spol subordonnée
samo od vas je odvisno il ne dépend que de vous, il ne tient qu'à vous
od nikogar ne biti odvisen être indépendant, ne dépendre de personne
biti popolnoma odvisen être entièrement à la merci de quelqu'un, de quelque chose
biti odvisen od koga être dépendant de quelqu'un, dépendre de quelqu'un, être dans (ali sous) la dépendance (ali sous la coupe) de quelqu'un

officīna -ae, f (iz *opi-ficīna; prim. opifex)

1. delavnica, izdelovalnica, tovarna; s subjektnim gen.: Cyclopum H., textorum, fabrorum Sen. ph.; z objektnim gen.: L., Plin., Suet., Hier. idr., armorum N., C., Ci.; occ. o. cohortālis, pa tudi samo officina kokošji dvor, kokošnjak, kjer kokoši ležejo jajca in valijo: Col.; pren. delavnica, „vzrejališče“, dom, vir, središče ipd.: Pl., pulmo spirandi officina Plin., Isocratis domus quasi ludus quidam et officina dicendi Ci., philosophi … quasi officinas instruxerunt sapientiae Ci., o. nequitiae, eloquentiae, rhetoris Ci., corruptelarum L., falsi testes, falsa signa testimoniaque et indicia ex eādem officinā exibant L.

2. izdelovanje, izdelava, tvorba, oblikovanje: in magnis corporibus … facilis officina sequaci materiā fuit Plin.

oksidacija samostalnik
kemija (kemijska reakcija) ▸ oxidációPri sestavljanju zdravju koristnega jedilnika moramo upoštevati tudi snovi, ki preprečujejo oksidacijo, t. i. antioksidante. ▸ Az egészséges étrend kialakításakor az úgynevezett antioxidánsokat, az oxidációt gátló anyagokat is figyelembe kell venni.Gnilo grozdje ne pomeni samo zmanjšanje pridelka, gniloba namreč razvije encime, ki pospešujejo oksidacijo mošta. ▸ A rothadt szőlő nemcsak a terméshozamot csökkenti, a rothadás ugyanis olyan enzimeket is fejleszt, amelyek felgyorsítják a must oxidációját.Povezane iztočnice: oksidacija vina

omeníti to mention, to make mention of; to refer to

mimogrede omeníti to mention in passing
samó omeníti barely to mention
ni nam treba (niti) omeníti we need scarcely mention (da... that...)
omenili smo že... mention has already been made of...
kot smo zgoraj omenili as mentioned above, as we have already said

onychinus 3 (gr. ὀνύχινος)

1. podoben barvi človeškega nohta: pruna Col., pira Plin.

2. oniksov
a) = iz poldragega kamena oniksa (onyx): onychinus lapis Vulg., tudi samo onychinus Vulg., Tert. (dragi kamen) oniks.
b) = iz rumenkastega, onyx (oniks, alabaster) imenovanega marmorja: subst. pl. onychina -ōrum, n (sc. vasa) óniksove (alabástrne) posode: Lamp.; (adj. sg.) pren.: flumina gelu concreta tegimine onychino Laevius ap. Gell. marmorasta (tj. ledena) skorja (rek).

opaz|ovati (-ujem) beobachten (tudi medicina), policijsko, medicina observieren; (gledati) betrachten, im Auge behalten; (zasledovati) beschatten
samo opazovati in nič storiti: zusehen
ki ga lahko opazujemo beobachtbar

operārius 3 (opera) k delu sodeč, delaven, rokodelski, sposoben (dober) za delo: pecus Col. delovna živina (voli idr.), vinum Plin. za posle, usus Plin. korist (kake stvari pri kakem delu), homo Ci. navaden strežáč (podajáč, podajálec), zgolj dninar, homines paene operariī Ci. uporabni skoraj samo za fizično delo; subst.

1. operārius -iī, m delavec, dninar, strežáč, podajáč: Aug., operarii barbarique Ci., habere oportet operarios quinque Ca., operarius agrarius Vulg. poljedelec kot dninar; metaf. (o slabih govornikih) operarii linguā celeri et exercitatā Ci. goli (zgolj) jezikači, operarium quendam nobis facis Ci. (za) podajača.

2. operāria -ae, f dninarica, dninarka, potem vlačuga, prostitutka, (kupljiva) dekláča, „podržulja“: nimium pretiosa es operaria Pl.