Franja

Zadetki iskanja

  • genug dovolj, zadosti; widerwillig genug (do)kaj nerad; nicht genug [daß] dass ne le; gut/schlecht/oft genug kar dobro/slabo/pogosto; mehr als genug več kot dovolj; Manns genug sein biti dovolj pogumen; ich habe genug von sit sem že (česa)
  • gerüchtweise: ich habe gerüchtweise erfahren slišal sem
  • Gewißheit, Gewissheit, die, (-, -en) gotovost; die Gewißheit haben, [daß] dass biti gotov, da; zur Gewißheit werden postati gotovo; ich will Gewißheit haben vedeti hočem, pri čem sem; sich Gewißheit verschaffen über prepričati se o
  • gigue [žig] féminin srnja krača; populaire (dolga) noga; živahen ples

    grande gigue (populaire) veliko, vitko dekle, dolginka
    danser en gigue poskakovati sem in tja pri plesu
  • giorno m

    1. dan:
    giorno feriale delovni dan
    giorno festivo praznik
    è l'uomo del giorno junak dneva je
    i fatti del giorno najnovejši dogodki
    mettersi, stare al giorno biti na tekočem
    giorni or sono nedavno
    a giorni kmalu, čez nekaj dni
    di giorno in giorno iz dneva v dan
    da un giorno all'altro nenadoma, kar naenkrat, čez noč
    di tutti i giorni vsakodnevno, vsakdanje, običajno:
    il vestito di tutti i giorni vsakdanja obleka
    un giorno nekega dne
    sul far del giorno ob svitu
    fare di notte giorno zabavati se vso noč, zamenjati dan z nočjo
    illuminare a giorno močno osvetliti
    chiaro come la luce del giorno pren. jasno kot beli dan
    ci corre quanto dal giorno alla notte različna sta si kot noč in dan
    oggi giorno dandanes
    ai miei, ai nostri giorni ko sem bil mlad, ko smo bili mladi, v naših časih
    finire i propri giorni pren. dopolniti svoje dni, umreti
    non avere tutti i suoi giorni pren. ne biti pri pravi, ne imeti vseh kolesc v glavi

    2. praznik, dan:
    il giorno della mamma materinski dan

    3.
    punto a giorno ažur
    PREGOVORI: Roma non fu fatta in un giorno preg. Bog ni ustvaril sveta v enem dnevu
    dalla mattina si vede il giorno po jutru se dan pozna
  • girare

    A) v. tr. (pres. giro)

    1. vrteti; obrniti, obračati:
    girare la chiave nella toppa obrniti ključ v ključavnici
    girare gli occhi, lo sguardo obrniti pogled, pogledati okrog
    girare una pagina obrniti stran

    2. mešati (juho)

    3. obkrožiti, obpluti, obiti:
    girare l'isola obpluti otok
    girare lo scoglio pren. zaobiti nevarnost
    girare il paese iti po vasi, prehoditi vso vas
    girare il mondo prepotovati svet

    4. postaviti, prenesti, poslati (tudi pren.):
    ti giro la domanda zastavljam ti vprašanje
    girare una telefonata a qcn. vezati telefonski pogovor
    girare il pallone in porta šport streljati na vrata (nogomet)
    girare un conto ekon. prenesti račun
    girare una cambiale indosirati menico

    5. film snemati, posneti:
    girare una scena in esterni snemati eksterier
    si gira! pozor, snemamo!

    6. pren. obrniti, zaobrniti, speljati, drugače prikazati, dati drugačno obliko:
    gira e rigira pren. če stvar še tako obračamo
    girare il discorso pren. zaobrniti pogovor na drugo temo

    B) v. intr.

    1. obračati se, vrteti se, krožiti:
    la terra gira attorno al sole zemlja se vrti okrog sonca
    la testa mi gira pren. v glavi se mi vrti
    girare al largo pluti na odprtem; pren. biti previden
    girare l'anima, le scatole pog. gnjaviti, iti na živce

    2. hoditi; krožiti:
    è da questa mattina che giro že od jutra hodim
    il sangue gira nelle vene e nelle arterie kri kroži po venah in arterijah
    il denaro gira pren. denar se obrača
    le notizie girano novice krožijo

    3. zaviti, zavijati:
    il viottolo gira a sinistra stezica zavije na levo

    4. iti, teči okoli, obkrožati:
    la balaustrata gira attorno alla sala stebriščna ograja obkroža dvorano

    5. pren. vrtinčiti se, vrteti se, rojiti:
    mille idee mi girano per la testa tisoč idej mi roji po glavi
    secondo come gira pren. kakršne je pač volje
    cosa ti gira? kaj ti je?, kaj ti roji po glavi?, kaj ti ne pade na pamet?

    6. toskansko kisati se, kvariti se, cikati:
    il vino comincia a girare vino je začelo cikati

    C) ➞ girarsi v. rifl. (pres. mi giro) obrniti, obračati se:
    mi girai d'improvviso e lo vidi nenadoma sem se obrnil in ga zagledal
  • giù

    A) avv.

    1. dol, doli:
    scendi subito giù! pridi takoj dol!
    venite a giocare giù in cortile pridite se igrat na dvorišče
    andare su e giù hoditi gor in dol, sem in tja
    andare giù pren. oslabeti, iti na slabše
    essere giù di moda zastareti, iti iz rabe
    non mi va giù ne morem požreti, pogoltniti (tudi pren.);
    buttare giù podreti, porušiti; strmoglaviti:
    hanno buttato giù il governo strmoglavili so vlado
    buttare giù la pasta pog. dati kuhati testenine
    buttare giù un boccone pren. kaj mimogrede prigrizniti
    buttare giù un'idea, due righe na hitro orisati, skicirati zamisel
    buttarsi giù leči; pren. zgubiti pogum, obupati
    mandare giù il rospo pren. molče požreti nasilje, objestnost, nesramnost
    mettere giù odložiti:
    mettere giù il soprabito odložiti, sleči površnik
    tirare giù i santi del cielo pren. pridušati se, preklinjati
    venire giù ekst. podreti se:
    non mi muovo nemmeno se viene giù il mondo ne premaknem se od tod, pa če se svet podre
    viene giù un'acqua! lije kot iz škafa!

    2. giù giù (za izražanje dolgega, počasnega premikanja navzdol):
    si calava giù giù lungo la facciata della casa con una fune počasi se je spuščal z vrvjo po pročelju hiše

    3. (v eliptičnih izrazih prigovarjanja, ukaza, jeze ipd.)
    giù da quella sedia! dol s stola!
    giù le mani! roke dol!
    giù la maschera! pren. dovolj pretvarjanja!
    e giù botte da orbi nato pa so padle batine

    4.
    in giù navzdol:
    è caduto a testa in giù padel je z glavo navzdol

    5.
    da, di giù od spodaj:
    il rumore viene di giù hrup prihaja od spodaj
    da giù in su od spodaj navzgor
    di qua, di la, di su, di giù od vsepovsod, z vseh strani

    6.
    su per giù, giù di lì približno, nekako:
    ha su per giù quarant'anni star je približno štirideset let
    saremo in venti o giù di lì kakih dvajset nas bo

    B) prep.
    giù per po:
    se ne veniva giù per il sentiero prihajal je po stezi
    andare su e giù per la strada, per la piazza, per la stanza hoditi gor in dol po ulici, po trgu, po sobi
  • giusto

    A) agg.

    1. pravičen, upravičen:
    pena giusta pravična kazen
    giusto premio pravična nagrada
    giusto desiderio upravičena želja
    siamo giusti! bodimo pravični!

    2. pravilen, resničen, utemeljen:
    dirle giuste govoriti iskreno, povedati po pravici

    3. pravšnji, pravi, primeren, ustrezen:
    arrivi al momento giusto prihajaš v pravem trenutku

    4. točen, natančen, pravilen:
    peso giusto pravilna teža
    colpo giusto natančen zadetek
    pietanza giusta di sale ravno prav soljena jed
    il giusto mezzo pren. zlata sredina

    B) avv.

    1. točno, natančno, pravilno:
    rispondere giusto odgovoriti pravilno
    colpire giusto pren. zadeti v polno
    stare giusto biti prav (obutev, obleka)

    2. prav:
    giusto te cercavo prav tebe sem iskal

    3. približno:
    penso che abbia giusto vent'anni mislim, da ima kakih dvajset let

    C) m

    1. pravičnik, pravični:
    dormire il sonno del giusto spati spanje pravičnega

    2. (kar je) pravično, pravična stvar:
    esigere, dare il giusto zahtevati, dati, kar je pravično
  • glacé, e [glase] adjectif leden, poledenel; ledeno mrzel; ohlajen z ledom; premražen; figuré hladen (v čustvih); leden, hladen (sprejem); glaziran; masculin lesk, glazura, politura

    col masculin de chemise glacé svetlo zglajen ovratnik pri srajci
    eau féminin glacée ledeno mrzla voda
    gants masculin pluriel glacés rokavice
    marrons masculin pluriel glacés s sladkornim polivom glazirani kostanji
    papier masculin glacé satiniran papir
    riz masculin glacé poliran, zbrušen, glaziran riž
    café masculin glacé ledena kava
    je suis glacé zelo me zebe, ves sem premražen
  • glad1 [glæd] pridevnik (of, at)
    vesel, radosten, zadovoljen, srečen

    I am glad veseli me, srečen sem
    I am glad of it to me veseli
    to give the glad eye spogledati se
    ameriško, sleng glad rags (ali clothes) svečana obleka
    ameriško glad hand prisrčen sprejem
  • glás (zvok) voice, sound, noise; (novica, vest) news, tidings pl, message; (sloves) fame, reputation, repute, renown; (pri volitvah) vote; (volilna pravica) franchise, suffrage, right to vote

    na ves glás at the top of one's voice
    s preroškim glásom with the voice of a prophet, in a prophetic voice
    glás ljudstva public opinion, vox populi
    glás vesti the voice of conscience, pesniško the still (ali small) voice
    glás vpijočega v puščavi the voice of one crying in the wilderness
    glásovi za in proti the ayes and the noes
    s 400 glásovi proti 0 by 400 votes to nil
    dober glás (sloves) reputation, good fame, repute, renown
    na dobrem glásu well reputed, reputable
    slab glás (sloves) ill repute, bad name, bad reputation, notoriety
    na slabem glásu in bad odour, regarded unfavourably, notorious
    nabiranje glásov pred volitvami canvassing
    odločilni glás casting vote
    srebrni glás zvona the silver voice of the bell
    svetovnega glásu world-famous
    socialistični glási (pri volitvah) the Socialist vote
    večina 50 glásov a majority of 50 votes
    višina glásu pitch
    biti na dobrem glásu to be well regarded, to have a good reputation
    dati svoj (volilni) glás za to vote for
    dal vam bom svoj glás I will give you my vote
    predlog je dobil malo glásov the proposal was poorly supported
    dobiti večino glásov to win a majority, to top the poll
    govoriti na glás to speak in a loud voice
    ni na najboljšem glásu he has a rather poor reputation
    dobil, dosegel je večino 30 glásov he gained a majority of 30 votes
    ona ima lep glás she has a fine voice
    nimam glásu (vesti) od njega I have not heard from him
    imeti posvetovalen glás to have a consultative voice; to have a merely advisory capacity
    poslušati glás prijatelja to listen to the voice of a friend
    prešteti (volilne) glásove to count the votes
    povzdigniti svoj glás to raise one's voice; to make oneself heard
    pridobiti si dober glás to earn (ali to win) a good reputation
    spoznal sem jo po glásu I knew her by her voice
    slišijo se glásovi, da..., glás gre, da... it is rumoured that...
    biti poražen z 10 glásovi proti 8 (z 10 proti 0) to be defeated by 10 votes to 8 (by 10 votes to nil)
    ubogati glás svojega vodje to obey the orders of one's leader
    njegov glás je utonil v hrušču his voice was drowned by the noise
    uživati dober glás to enjoy a first-rate (ali a good) reputation
    zakričati, zavpiti na ves glás to shout at the top of one's voice
  • gláva head; (redko) poll; humoristično (zlasti plešava) pate; (lobanja, mrtvaška) skull; žargon bonce; (naslov) title, heading, ZDA caption; (vodja) chief, leader; ekonomija principal, ZDA boss; (vrhnji del) top; (pamet, razum) brains pl, wit (s pl), intelligence, understanding, judgment, sense; (bister človek) man of talent, pogovorno brainy fellow; (oseba) person; (kovanca) obverse, face, pogovorno heads

    brez gláve headless, acephalous, figurativno reckless, hare-brained, confused, out of one's wits, silly
    gláva ob glávi closely packed
    na glavo, za glávo (figurativno) each; per head; per capita
    iz gláve (na pamet) (znati) (to know) by heart
    gláva ali napis? (pri metanju kovanca v zrak) heads or tails?
    od gláve do nog from top to toe
    od nog do gláve from head to foot
    glávo pokonci! keep smiling!, vojska chin up!
    z glávo navzdol with downcast head
    na glávo postavljen (narobe) topsy-turvy
    brez gláve in repa without rhyme or reason
    delo z glávo brain work
    delavec z glávo white-collar worker
    beljenje gláve (figurativno) cudgelling (ali racking) one's brain, cogitation, rumination
    kimanje z glávo nodding, nod
    lasje na glávi hair (of the head)
    poraba na glávo consumption per capita
    gláva postelje head of the bed
    rana na glávi wound in the head
    skok na glávo header
    stoja na glávi šport headstand, aeronavtika landing on the nose
    strel v glávo shot in the head
    tele z dvema glávama a twoheaded calf
    umivanje gláve shampooing
    več kot 100 gláv živine more than a hundred head of cattle
    zmajevanje z glávo shaking of one's head
    belíti si glávo to beat one's brains out, to cudgel (ali to rack) one's brains (z over)
    biti čez glávo zadolžen to be up to one's ears (ali one's eyes, the neck) in debt
    za glávo je večji od očeta he is taller than his father by a head
    za glávo je večji od mene he stands a head taller than I
    oče je gláva družine the father is the head of the family
    ne biti pravi v glávi (figurativno) to be crazy, to be out of one's mind, to be off one's head (ali pogovorno off one's rocker)
    on je bistra gláva he is a bright chap
    trde gláve je he is thickheaded, pogovorno he is thick (between the ears)
    puhle, prazne gláve je he is empty-headed, he is brainless
    delati po svoji glávi to have one's own way
    gláve delati (solata, zelje) to head, to heart
    ne vem, kje se me gláva drži I do not know which way to turn, I am quite perplexed
    gláva me boli I have a headache, my head aches, I feel headachy
    gláva me je od tega bolela that gave me a headache
    čez glávo imam dela I am swamped with work
    kje vendar sem imel glávo? what on earth was I thinking of?
    nimam gláve za matematiko I have no head for mathematics
    tega imam že čez glávo dovolj I am sick (ali žargon I've had a bellyful) of it
    to nima ne gláve ne repa I can't make head or tail of this
    kar pripovedujete, nima ne gláve ne repa I cannot make head or tail of what you say
    za glávo mu gre for him it is a matter of life and death
    po glávi mi gre (roji, hodi) neka misel an idea keeps (on) running through my mind
    to vino gre v glávo this wine is heady, this wine goes to my head
    on ima glávo na pravem mestu he has his head well screwed on
    stvar mi ne gre v glávo it's beyond me, I cannot understand it
    iti, stopiti v glávo to go to one's head
    ne ve, kje se ga gláva drži he doesn't know whether he's coming or going
    to mi ne gre iz gláve I can't get it out of my head
    ni čisto pravi v glávi he is not quite right in the head, žargon he has a screw loose
    uspeh mu je šel (stopil) v glávo, mu je zmešal glávo success has turned his head
    nekaj mu gre po glávi (figurativno) he is turning something over in his mind
    samo letala mu gredo, rojijo po glávi (figurativno) he thinks, talks and breathes aeroplanes
    ta misel mi ne gre iz gláve this idea keeps running through my head
    izgubiti glávo to lose one's head (ali one's wits ali one's presence of mind)
    ne izgubiti gláve to keep one's head
    izbiti si kaj iz gláve to dismiss something from one's mind
    iz gláve izračunati vsoto to work out a sum in one's head
    izbiti komu kaj iz gláve to argue someone out of something
    s svojo glávo jamčiš za to you will answer with your life for this
    ne morem mu tega izbiti iz gláve I cannot drive it out of his head
    napraviti po svoji glávi to do as one likes
    obdržati v glávi to remember
    tu ne najdem ne gláve ne repa I can't make head or tail of it
    glávo odsekati (obglaviti) komu to behead someone
    pognati si kroglo v glávo to blow one's brains out
    v glávo mi pade it occurs to me, an idea comes to mind
    kaj ti vendar pade v glávo? the very idea!
    nisem na glávo padel I am no fool
    nikdar mi ni v glávo padlo it never entered (into) my mind
    pogledati koga od gláve do nog to eye someone up and down, to look someone over from head to foot
    nositi glávo v vreči (figurativno) to carry one's life in one's hands
    oditi s povešeno glávo to go off with downcast head (ali fig with one's tail between one's legs)
    pognati se z glávo naprej v vodo to throw oneself headfirst into the water
    prikimati z glávo to nod assent
    postaviti vse na glávo to turn everything topsy-turvy, to turn everything upside down
    postaviti vse mesto na glávo (figurativno) to paint the town red
    z glávo je plačal svoje izdajstvo he paid for his treason with his life
    riniti z glávo v zid (figurativno) to run one's head against a brick wall
    riniti z glávo v nevarnost to rush headlong (ali to plunge) into danger
    ne rini z glávo v zid! don't batter your head against a brick wall!
    riskirati glávo to risk one's neck
    povesiti glávo to hang one's head
    razpisati nagrado na glávo kake osebe to set a price on someone's head
    glávo stavim, da to ni res I'd stake my life it is not true
    skloniti svojo glávo pod jarem to bow one's head under the yoke
    ubijati si glávo z, nad to rack one's brains over
    vbiti si kaj v glávo to take something into one's head
    prati komu glávo (figurativno) to give someone a dressing-down
    v glávi se mi vrti I am (ali I feel) dizzy, I feel giddy, my head is reeling (ali spinning)
    računati iz gláve to do mental arithmetic
    zmajati z glávo to shake one's head
    več glav, več vé two heads are better than one
    za glávo zmagati (na dirki) to win by a head
    čez glávo komu zrasti to outgrow (one's respect for) someone
    zmešati komu glávo to turn someone's head
    ne moreš z glávo skozi zid you can't butt your way through a brick wall
    kolikor gláv, toliko misli two heads are better than one
  • gledati na kaj z distanco frazem
    (biti odklonilen do česa) ▸ távolságtartóan tekint valamire, távolságtartóan viszonyul valamihez
    Ko sem bil še mlad, sem bil med tistimi, ki smo na gasilske veselice gledali z distanco ali celo s prezirom. ▸ Fiatalkoromban azok közé tartoztam, akik távolságtartóan, sőt lenézéssel tekintettek a tűzoltóbálokra.
  • glōria1 f

    1. slava:
    il cammino della gloria pot do slave
    coprirsi di gloria ovenčati se s slavo
    essere avido di gloria biti slavohlepen
    lo feci per la gloria šalj. naredil sem to za slavo

    2. pren. ponos; junak:
    è una gloria nazionale narodni junak je
    vecchie glorie šport nekdanji asi

    3. božja slava, blaženost:
    Dio l'abbia in gloria Bog mu daj večni mir
    andare in gloria pren. veseliti se, skakati od veselja
    essere in gloria pren. šalj. biti v rožicah
    aspettare a gloria pren. nestrpno čakati
  • gnezdišče samostalnik
    1. (o gnezdih živali) ▸ fészkelőhely, fészekrakó hely
    gnezdišče štorkelj ▸ gólyák fészkelőhelye
    gnezdišče ptic ▸ madarak fészkelőhelye
    gnezdišče želv ▸ teknősök fészkelőhelye
    uničevanje gnezdišč ▸ fészekrakó helyek pusztítása
    umetno gnezdišče ▸ mesterséges fészkelőhely
    primerno gnezdišče ▸ megfelelő fészkelőhely
    naravno gnezdišče ▸ természetes fészkelőhely
    gnezdišče planinskega orla ▸ szirti sas fészkelőhelye
    gnezdišče sivih čapelj ▸ szürke gémek fészkelőhelye
    Rezervat je danes eno najpomembnejših gnezdišč za vodne ptice. ▸ A rezervátum ma a vízi madarak egyik legfontosabb fészkelőhelye.

    2. (vir dejavnosti; leglo) ▸ melegágy, keltetőhely
    Delam in živim na Manhattnu, kjer imajo nekatere šole dvomljiv sloves, da izvajajo pritisk na učence ter da so kot gnezdišča prestižnih univerz. ▸ Manhattan-ben dolgozom és élek, ahol néhány iskolának kétes híre van amiatt, hogy nyomást gyakorolnak a diákjaikra és hogy a tekintélyes egyetemek előszobájaként működnek.
    Nekateri obravnavani filmi so pravo gnezdišče tovrstnih idej. ▸ A tárgyalt filmek némelyike valóságos melegágya az ilyen gondolatoknak.
    Ta polotok pa nikoli ni bil gnezdišče nestrpnosti, čeprav nam jo "osvoboditelji" že tretjič v tem stoletju skušajo vcepiti. ▸ Ez a félsziget azonban soha nem volt az intolerancia melegágya, még annak ellenére sem, hogy a „felszabadítók” ebben az évszázadban már harmadszor próbálják belénk sulykolni ezt.
  • gniti glagol
    1. (razkrajati se) ▸ rohad, rothad
    grozdje gnije ▸ szőlő rohad
    sadje gnije ▸ gyümölcs rohad
    plodovi gnijejo ▸ termés rothad
    zob gnijekontrastivno zanimivo szuvasodik
    Če preveč zalivamo, začne rastlina gniti. ▸ Ha túl sokat öntözzük, a növény elkezd rohadni.
    Če se hrana ne more prebaviti, gnije. ▸ Ha az étel nem tud megemésztődni, rothadásnak indul.
    Trupla so pustili gniti na soncu. ▸ A holttesteket hagyták a napon bomlani.

    2. izraža negativen odnos (životariti) ▸ rohad, rothad
    gniti v zaporu ▸ börtönben rohad
    gniti v ječi ▸ tömlöcben rothad
    gniti doma ▸ otthon rohad
    Do smrti bom gnil v zaporu. ▸ Élete végéig a börtönben fog rohadni.
    Tako dolgo že gnijem doma, da sem možnosti za službo zelo vesela. ▸ Már olyan régen rohadok otthon, hogy nagyon örülök a munkalehetőségnek.
  • godere* v. intr. (pres. gōdo)

    1. biti srečen, veseliti se, radovati se, uživati:
    godo di vedervi in buona salute vesel sem, da vas vidim zdrave
    godere della compagnia di qcn. uživati v družbi nekoga
    prendere, pigliare a godere qcn. ponorčevati se iz koga, privoščiti si koga
    PREGOVORI: chi si contenta gode preg. z malim zadovoljnemu nič ne manjka

    2. imeti prednost, korist:
    la città gode di un magnifico panorama mesto ima prekrasen razgled

    3. uživati:
    godere a mangiare bene uživati v dobri jedi; popivati, veseljačiti
  • góditi to suit (komu someone)

    vino mi ne godi wine does not suit me
    napravi, kot ti godi! suit yourself!
    našel sem, kar mi godi I have found something that suits me
    góditi samovšečnosti kake osebe to tickle someone's vanity
  • golgota samostalnik
    (težka preizkušnja) ▸ golgota, golgotajárás, približek prevedkalelki szenvedés
    Vojna je bila za nas nekakšna golgota, večina ni dočakala konca. ▸ A háború számunkra golgotajárás volt, a többség nem élte túl.
    Preživela je strašno golgoto. ▸ Szörnyű lelki szenvedéseken ment keresztül.
    Na svojih plečih sem okusil vso golgoto, ki se obeta sedanjim direktorjem, če se stvari ne bodo uredile. ▸ Megjártam a golgotát, ami a jelenlegi igazgatókra is vár, ha nem rendeződnek a dolgok.
  • Gorgona samostalnik
    (bitje iz grške mitologije) ▸ gorgó [görög mitológiai alak]
    Vrnil sem se in rekel, da sem videl Gorgono, vendar me ni spremenila v kamen. ▸ Viszatértem, és elmondtam, hogy láttam a gorgót, de nem változtatott kővé.