Franja

ulež|ati (-im)
pustiti uležati ablagern lassen

umkommen^* izgubiti življenje, umreti, ponesrečiti se (smrtno); figurativ vor Hitze, Angst, Langeweile: umirati (od); nichts umkommen lassen ne pustiti, da bi se kaj pokvarilo

unbeeindruckt hladen; jemanden unbeeindruckt lassen ne narediti vtisa na (koga), pustiti (koga) hladnega

undecided [ʌndisáidid] pridevnik (undecidedly prislov)
neodločen; nedoločen; dvomljiv; oklevajoč

to leave a question undecided pustiti problem odprt

unerörtert: unerörtert lassen ne obdelati, ne lotevati se, pustiti ob strani

unmindful [ʌnmáindful] pridevnik (unmindfully prislov)
ne ozirajoč se na, nepazljiv, pozabljiv; brezbrižen, nemaren

to be unmindful of s.th. ne se ozirati na kaj, ne se pustiti ovirati od česa

valigia f (pl. -gie, -ge)

1. kovček:
depositare la valigia alla stazione pustiti kovček na postaji
disfare, fare la valigia pospraviti kovček; pripraviti kovček
fare le valigie pren. pospraviti kovčke

2. pošta:
valigia diplomatica diplomatska pošta
valigia delle Indie transkontinentalna pošta

várati to deceive; to cheat; to delude; to dupe; to impose (upon); to trick; to swindle

naši čuti nas često varajo our senses often lead us astray
ta žena vara svojega moža this woman is unfaithful to her husband
várati se (motiti se) to be mistaken
varaš se you are mistaken
várati se v kom to be deceived in someone
várati se to deceive oneself, to delude oneself
pustiti se várati to be a dupe (od koga of someone)

vena -ae, f (etim. nezanesljivo pojasnjena beseda; morda iz *g*—ens-nā, sor. z lit. gýsla, let. dzîsla = sl. žila (iz *g*—hiHslo-)) žila

1. (v pravem pomenu) žila dovodnica, véna: Lucr., Sen. ph. idr., venae et arteriae micare non desinunt Ci., venam incīdere Ci., Cels. pustiti (puščati), ferire pedis venam V. na nogi puščati, venam (venas) aperire, abrumpere, exsolvere, abscindere, interscindere T. ali solvere Col. ali secare Suet. ali incidere venam alicui Ci.; tudi venas incisas aperire T. ali pertundere venam mediam Iuv. prerezati žilo (žile), (iz)pustiti komu kri; (o samomorilcih) prerezati si žilo (žile), (iz)pustiti si kri.

2. (v „nepravem“ pomenu) žila odvodnica, žila utripalnica, artêrija, starejše ciplja: venae saliunt O. utripljejo, venae trepidae O. utripajoče, si cui venae sic moventur (utripljejo, bijejo), is habet febrim Ci., venae non aequalibus intervallis moventur Cels. utripanje je neredno (nestanovitno), utrip je nereden (nestanoviten), pulsus venae (venarum) Plin., Cels. utrip, utripanje = pl. venae: medici signa habent ex venis Ci., venae conciderunt Cels. utrip (utripanje) zastaja, venae fugientes O. zastajajoč utrip, zastajajoče utripanje, venas tentare O., Q., Suet. ali tangere Pers. (p)otipati žilo, poskusiti, kako žila bije, pomeriti utrip, preveriti utrip. Po mnenju starodavnikov naj bi se po teh žilah prenašali hrana, pijača in strupi, obenem pa naj bi bile tudi center življenjske moči: inflatus venas Iaccho V., vinum manat (gre, prehaja) in venas H., deficient inopem venae te, ni cibus atque ingens accedit stomacho fultura ruenti H., ut solet infuso vena redire mero O., vino fulcire ali reficere venas cadentes Sen. ph. pojemajoče žile = pojemajočo življenjsko silo (moč).

3. metaf.
a) konkr. α) vodna žila: Mart. idr., fecundae vena aquae O., venae aquarum Cu., venae fontis Hirt., O.; pesn. pren.: oculos lacrumarum vena refugit Lucan. očem je usahnil vir solza. β) kovinska ali rudna žila: Sen. ph., Iuv. idr., aeris, argenti, auri venae Ci., semen veteris venae O. zrna stare zlate žile (o zlatem pesku); meton. = kovina: venae peioris aevum O. γ) žilasta proga ali črta, žila v kamnu ali lesu: Stat., Plin. idr., venae marmoris O., quae modo vena fuit, sub eodem nomine mansit O. δ) drevesna žila, ki vsebuje drevesni sok, starejše sočnica: Ci., si vim ferri adhibeas, pavent venae (sc. balsami) T. ε) vrsta dreves na vrtu: venae arearum Plin. ζ) moško spolovilo, penis: Pers., Mart. η) sečevod, sečni prehod: Cels. ϑ) znojnica, znojna žleza, pótnica, potna luknjica: Vitr.
b) abstr. α) žila, žilica (prim. sl. „pevska žil(ic)a“, „tatinska žil(ic)a“), dar, nadarjenost, talent, talentiranost: benigna ingenii vena H., tenuis et angusta ingenii vena Q., studium sine divite venā H., vena publica (sc. vatis) Iuv. β) v pl. notranjost, notrina, jedro, srce, srčika, mozeg, kri: periculum inclusum in venis rei publicae Ci., venae cuiusque generis, aetatis, ordinis Ci. najbolj notranje bistvo, semina flammae abstrusa in venis silicis V., vulnus alit venis V.

vestīgium -iī, n (etim. in razvoj pomena nista natančno pojasnjena; morda iz indoev. kor. *steigh- iti, vzpenjati se; prim. gr. στείχω, got. steigan = stvnem. stīgan = nem. steigen)

1. sled (človeške noge), stopinja: Vitr. idr., hac socci video vestigium in pulvere Pl., vestigia pedum O., hominis vestigio animadverso Plin., currentium pes, etiamsi non moratur, facit vestigium Q., vestigium facere in foro Ci. stopiti na … , iti na … , vestigium facere in possessione (pren.) Ci. nastopiti lastništvo nad posestvom, prevzeti posestvo (prim.: ex eo loco (sc. posestva), ubi impresserit vestigium, deici neminem posse Ci.), vestigia premere V. obstati, vestigia figere V. korakati, vestigia alicuius sequi O., tudi vestigiis aliquem sequi L. ali consequi ubirati (pobirati) stopinje za kom, slediti komu, zasledovati koga, biti komu za petami, vestigiis instare L., Fl. (gl. īnstō), vestigia legere Val. Fl. iti po sledi, vestigia retro observata legit V. gre po … sledeh nazaj, vestigia in omnes ferentia partes L.; pren.: vestigiis ingredi patris Ci. ali patris vestigia premere T. ubirati stopinje za očetom, slediti očetu, posnemati očeta, delovati po očetovem zgledu; tako tudi: vestigiis alicuius insistere Ci., fraternis vestigiis insistere Sen. rh., alicuius insistere vestigiis Q., alicuius vestigia persequi ali aliquem ipsius vestigiis persequi Ci.; occ. živalska sled: vestigia ungulae Ci., vestigia certa ferae O., presso legit vestigia (sc. iuvencae) gressu O., quarum (sc. alcium) ex vestigiis cum est animadversum a venatoribus, quo se recipere consuerint C., scrutari vestigia Plin.

2. metaf. kaka drugačna sled, sledi, sledovi: in lectulo decumanae mulieris vestigia videre recentia Ci., frons non calamistri notata vestigiis Ci., tergum foedum recentibus vestigiis verberum L., manifesta rotae vestigia O., vestigia veteris formae O., Iovis O, muri Cu., flammae V.; occ.
a) znak, znamenje: vestigia avaritiae, imperii Ci., sceleris Ci., V., fraudis V., amoris Q., vestigiis proelii ingredi C.
b) v pl. razvaline, razbitki, razbitine, ruševine, ostanki, ruíne: Amm., in vestigiis huius urbis Ci., laceri vestigia currūs O.

3. meton.
a) stopinja = korak, stopaj: Stat. idr., vestigia ponere graviter Ci. trdo stopati, ubicumque posuit vestigium Ci. je stopil, pedum vestigia ponit in undis O., cum ponit uterque in locuplete domo vestigia H., quam (sc. nivem) nec vestigia duri calcavere pedis O., vestigia facere illā O. iti, vestigia vertere ali torquere V. obrniti se, vestigia referre V. nazaj iti, vestigia flectere ad locum O., labant vestigia prima V., Daedalus caeca regens vestigia filo V., palam professi nusquam inde nisi in patriam vestigium esse moturos Cu. da se ne premaknejo nikamor … , negans e re publica esse vestigium abscedi ab Hannibale L. le za korak se oddaljiti od Hanibala = pustiti Hanibala iz vida (izpred oči), glacie vestigium non recipiente L. ker je led izpodrival stopanje, ker led ni omogočal trdnega koraka.
b) podplat, stopalo, starejše plésna: qui adversis vestigiis stent contra nostra vestigia Ci. = naši protinožci, naši antipodi, tenuit vestigia tellus O., quo sit homini spatium a vestigio ad verticem Plin. od podplatov do temena, od nog do glave; sinekdoha noge (= ima pars pedis najspodnejši del goleni): candida vestigia Cat., in undis talo tenus vestigia tingit O., vestigia alba primi pedis V. beli bi(n)clji, prednje (konjske) noge, vestigia nuda sinistri instituēre pedis V. z golo levo nogo stojijo v boju, vestigia perforata Sen. tr., rupta Sen. tr., Stat., ursi vestigium carnosum Plin. šapa, taca, vestigiis fixis steterunt Amm., adfusi vestigiis Augusti Amm.
c) mesto, na katerem kdo stoji ali je stal, stojišče, lokacija, kraj, točka, starejše stajališče: vestigium illud ipsum, in quo ille … institisset Ci., eodem vestigio manere L. ali haerere vestigio suo L., nusquam te vestigio moveris L. ne gani se (z mesta), in suo vestigio mori malle quam fugere L.; metaf. mesto (stopinja) v času, hip, (določen) čas, trenutek: eodem et loci vestigio et temporis Ci., salutem in illo temporis vestigio positam arbitrabantur C., vestigio temporis, in illo vestigio temporis C., ut urbs … capta eodem vestigio videretur C. obenem, hkrati, e (ex) vestigio Sulpicius in Ci. ep., C. ali in vestigio C. z mesta, takoj, precej, nemudoma; pleonast.: repente e vestigio Ci.; plaga uno vestigio adlevatur Col. v en mah, na en mah.

vetustās -ātis, f (vetus)

1. starost, dolg (dolgotrajen) obstoj (obstanek), dolgotrajnost, dolgost časa: Plin., Macr. idr., possessionis, religionis, societatis, equestris nominis Ci., familiae S., familiarum vetustates Ci., vetustas amicitiae T., verborum prisca vetustas Ci. starost in starinskost (arhaičnost, zastarelost), tantum aevi longinqua valet mutare vetustas V., in tanta vetustate non rerum modo, sed etiam auctorum L., memoria eius vetustate abiit L. v dolgem teku časa, statuae intereunt vetustate Ci., odium vetustate sedatur Ci., municipium vetustate antiquissimum Ci., ex annalium vetustate rem eruere Ci. iz starega letopisnega izročila, iz starih letopisov (analov), quae mihi videntur habitura etiam vetustatem Ci. ep. dolgotrajen obstoj (obstanek), scripta vetustatem si modo nostra ferent O. če se bodo ohranili dolgo časa (= potomstvu), vina, quae vetustatem ferunt Ci. starana = stara, uležana vina, vinum magnae vetustatis Cels. zelo staro, vetustatem pati Col. (o vinu) uležati se, vinum in vetustatem servare Ca., Col. pustiti, da (o)stari = da se uleži, incidere in vetustatem Cels. ostareti, postarati se, poma in vetustatem reponere Col. dolgo časa.

2. pesn. starost = priletnost, visoka starost, ostarelost: quamvis obstet mihi tarda vetustas O.

3. occ.
a) kako dolgotrajno stanje, stara zveza, staro znanstvo ali prijateljstvo, dolgo (dolgoletno) druženje ali občevanje: quocum me vetustas et amicitia sociarat Ci., cives devincti necessitudine et vetustate Ci., nos amore sumus, officiis, vetustate coniuncti Ci.
b) dolgoletno izkustvo, dolgoletne izkušnje: ingenio, vetustate, artificio tu facile vicisti Ci.

4. starodavnost (čas in meton. ljudje iz tistega časa), stara doba, stari čàs (čási), stari vek, starína: S., Amm. idr., ut monumenta vetustatis loquuntur Ci., historia nuntia vetustatis Ci., contra omnia vetustatis exempla C., iudicio vetustatis Q., sic credidit alta vetustas Sil.

5. pozna doba, pozna prihodnost: senatus iudicia quae vetustas obruet? Ci.; occ. (pozno) zanamstvo, potomstvo, zanamci, potomci: de me nulla obmutescet vetustas Ci., si fidem tanto operi est latura vetustas V.

vézati (véžem) imperf.

1. legare:
vezati dračje v butaro legare le frasche in fascine

2. collegare, congiungere, unire:
most veže otok s kopnim il ponte collega l'isola con la terraferma

3. teh. collegare, congiungere

4. rilegare:
vezati knjigo v platno, v usnje rilegare il libro in tela, in pelle

5. unire:
veže jih jezik, kultura li unisce una lingua, una cultura

6. ostacolare, essere di ostacolo, di impedimento

7. legare, vincolare:
veže ga dolžnost, obljuba, prisega è vincolato dal dovere, dalla promessa, dal giuramento

8. imperf., perf. vezati na legare (a):
nanjo ga ne veže nič več a lei non lo lega più niente

9. imperf., perf. vezati na subordinare (a), condizionare (con):
prenos posesti sta vezala na preskrbo starih staršev condizionarono il trasferimento della proprietà con il mantenimento dei nonni

10. imperf., perf. pošta collegare, effettuare il collegamento

11. ekon. vincolare:
vezati denar v banki vincolare il denaro in banca

12. kem. legare, fare lega:
železo veže dobro s cementom il ferro lega bene col cemento
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
rel. vezati birmo fare da padrino di cresima
pren. vezati otrobe parlare a vanvera
spanec mu je začel vezati oči il sonno gli appesantiva le palpebre
je še premlad, da bi se vezal è ancora troppo giovane per sposarsi
pren. ne pustiti si vezati rok voler essere libero
elektr. vzporedno, zaporedno vezati fare un collegamento in parallelo, in successione
ekon. vezati valuto na vrednost dolarja ancorare la valuta al valore del dollaro
les. vezati na utor calettare, incavigliare
lingv. predlog 'pri' se veže z mestnikom la preposizione 'pri' vuole il locativo
gastr. vezati (dodati juhi, omaki mešanico rumenjaka in smetane za izboljšanje jedi) legare

via¹ f

1. cesta, pot; ulica:
via comunale, provinciale, statale občinska, provincialna, državna cesta
via asfaltata, lastricata asfaltirana, tlakovana cesta
via battuta prometna cesta
via cieca, senza uscita slepa ulica (tudi pren.);
via Dante Dantejeva ulica
via Trieste Tržaška cesta
via traversa prečna ulica
a mezza via na pol poti
incontrarsi per via srečati se na ulici, na cesti
mettersi la via fra le gambe, fra i piedi pren. prehoditi pot, ulico peš

2. ekst. pot, steza:
via d'acqua navt. luknja, špranja
via armentaria živinska steza
via coperta voj. strelski jarek, rov
via libera prost prehod
dare via libera pustiti prosto pot (tudi pren.)

3. (v nekaterih izrazih za označevanje prehoda, prenosa) po, prek:
via satellite prek satelita
prendere il rapido Milano-Roma, via Bologna peljati se z ekspresom Milano-Rim prek Bologne
viaggiare via mare, terra potovati po morju, po kopnem

4. astr.
via lattea rimska cesta

5. anat. pot:
via digerente, respiratoria prebavna, dihalna pot
via locale, orale, parenterale lokalno, oralno, parenteralno (jemanje zdravil)

6. pren. pot:
la via della coca kokainska pot
la via della seta hist. pot svile
fanali di via navigacijske luči
fare, tenere una via iti po neki poti
fare la via dell'America navt. pluti proti Ameriki
insegnare a qcn. la via pokazati komu pot
mettersi in via kreniti na pot

7. alpin. pot, vzpon:
alta via alpinistični vzpon
via ferrata zavarovana pot
ripetere una via ponoviti vzpon

8. ekst. pot, potovanje:
in via, per via po poti, spotoma
il malato è in via di guarigione bolnik se dobro zdravi

9. pren. kariera:
la via degli affari poslovna kariera
infiorare la via a qcn. pren. komu pomagati v karieri

10. pren. stran:
parente per via di madre sorodnik po materini strani

11. pren. sredstvo, možnost:
via aerea ptt letalska pošta
via e brevi trgov. hitre poti (telegraf, telefon)
via di scampo, d'uscita izhod

12. pren. (življenjska, moralna) pot:
essere sulla buona, sulla retta via biti na dobri, na pravi poti, iti po pravi poti

13. pren. pot, način (za dosego cilja):
in via confidenziale, privata zaupno, zasebno
via di mezzo srednja pot
per vie traverse pren. z zvijačo, na nepošten način
trovare la via del cuore najti pot do srca, ganiti

14. zaključek; dokaz

15.
per via di zaradi
per via che pog. ker:
devo studiare per via dell'esame moram se učiti zaradi izpita
non mi sono mosso da casa per via che stavo male nisem šel iz hiše, ker sem bil bolan

16. pot, postopek:
adire le vie legali pravo ubrati sodno pot, tožiti
agire per via diplomatica delovati po diplomatski poti
in via provvisoria začasno
vie di fatto fizični napad
passare a vie di fatto fizično napasti

vida ženski spol življenje, življenjska doba, življenjski potek, življenjepis; življenjska sila

vida del campo, vida campestre, vida rústica življenje na deželi
vida deportiva športno življenje
vida nómada nomadsko življenje
vida de perro pasje ž.
vida privada zasebno ž.
vida regalada, buena (ali gran) vida razkošno ž.
mujer de (la) vida deklina
objeto (problema) de la vida življenjski cilj (problem)
peligro de (la) vida življenjska nevarnost
¡la bolsa o la vida! denar ali življenje!
buscar(se) la vida skrbeti za svoje preživljanje
dar mala vida (a) slabo s kom ravnati
dar (ali poner, sacrificar) la vida por žrtvovati svoje življenje za
darse buena vida dobro živeti
no dar señales de vida nobenega znaka življenja ne dati od sebe
dejar con vida pustiti pri življenju
escapar la (ali con) vida zdravo kožo odnesti
estar con vida biti pri življenju
ganar(se) la vida služiti si kruh
pasar la vida a tragos životariti
pasar a mejor vida umreti
quedar con vida ostati pri življenju
ser de vida imeti še možnost rešitve (bolnik)
ser de la vida vdati se prostituciji
tener la vida en un hilo (fig) ležati v zadnjih izdihljajih
tener siete vidas (como los gatos) (fig) imeti žilavo življenje (kot mačke)
no tener vida (fig) biti življenja nezmožen; biti brez temperamenta
vender (bien) cara la vida drago prodati svoje življenje
volver a la vida koga vrniti v življenje; spet k sebi priti
a vida o muerte na življenje in smrt
con vida pri življenju
de por vida za življenjsko dobo, vse življenje
entre la vida y muerte v življenjski nevarnosti
¡por vida! za božjo voljo!
¡por vida mía! kakor gotovo živim!
optimista de por vida nepoboljšljiv optimist

vieillir [vjɛjir] verbe transitif, verbe intransitif (po)starati (se); delati starega; postati star; zastarati, priti iz rabe; figuré hirati, izgubiti moč; dobiti gube; veneti

se vieillir delati se starega
il a vieilli de 10 ans postaral se je za 10 let
cette mode a vieilli ta moda je prišla iz rabe, se je preživela
cette coiffure vous vieillit ta pričeska vas dela starejšo
laisser vieillir le vin pustiti vino ležati, da se izboljša
vous me vieillissez de 3 ans imate me za tri leta starejšega (kot sem v resnici)

vihár storm; thunderstorm; tempest; hurricane; (na morju) gale

vihár smeha gale of laughter
vihár odobravanja storm (ali a tempest) of applause
peščeni vihár sandstorm
področje, pas vihárjev storm zone, storm belt
mir, tišina pred vihárjem lull before a storm
vihár v kozarcu vode (figurativno) storm in a teacup
ves dan je divjal vihár the storm raged all day
dvigniti vihár to stir up a storm
sončni zahod, ki naznanja vihár a stormy sunset
pustiti, da vihár mine to let the storm blow over

virgola f

1. jezik vejica:
doppie virgole narekovaji
punto e virgola podpičje
non cancellare neanche una virgola pustiti spis nedotaknjen; ne spremeniti niti vejice
fatto con tutte le virgole pren. narejen, kot je treba, narejen brezhibno
guardare a tutte le virgole pren. biti zelo natančen, pedanten

2. mat. vejica

3. zavojek las

vivere^*

A) v. intr. (pres. vivo)

1. živeti (biti pri življenju):
cessare di vivere umreti

2. živeti; preživljati se:
vivere d'accatto, di espedienti, del proprio lavoro, di rendita preživljati se z beračenjem, pomagati si z zvijačami, živeti od lastnega dela, od rente
vivere agiatamente, miseramente živeti premožno, revno
vivere di caccia, di pesca preživljati se z lovom, z ribolovom
vivere in campagna, in città, all'estero živeti na deželi, v mestu, v tujini
Dante visse nel duecento Dante je živel v trinajstem stoletju
vivere d'amore, d'odio pren. živeti od ljubezni, od sovraštva
vivere alla giornata živeti tjavendan
non lasciar vivere una persona koga stalno nadlegovati
vivere e lasciar vivere živeti in pustiti živeti
vivere per qcn. živeti za koga
vivere a sé živeti odmaknjeno

3. živeti, obnašati se

4. pren. živeti:
vivere nel cuore, nella memoria živeti v srcu, v spominu

5. tisk
vive! ostane, stet

B) v. tr.

1. živeti; preživeti, preživljati:
vivere un brutto momento preživeti hud trenutek
vivere una vita serena živeti mirno

2. poskusiti, poskušati; doživeti, doživljati; vživeti, vživljati se v:
vivere attimi di angoscia doživljati trenutke tesnobe
vivere una parte vživeti se v vlogo (igralec)

C) m (le sing.)

1. življenje:
amare il quieto vivere ljubiti mirno življenje

2. ekst. življenje (sredstva):
il vivere costa sempre più caro življenje je zmeraj dražje
PREGOVORI: chi muore giace e chi vive si dà pace preg. življenje teče dalje
chi vive sperando, muore cantando preg. kakor življenje, tako smrt
chi vivrà vedrà preg. čas vse dozori

vizítka visiting card, ZDA žargon pasteboard

oddati, pustiti svojo vizítko to leave one's visiting card

vkljúčen (-a -o) adj. inserito; acceso; innestato, attaccato:
pustiti likalnik vključen lasciare acceso il ferro da stiro