Franja

marraine [marɛn] féminin botra, kumica; botra pri krstu ladje ipd.

marraine de guerre ženska, ki je v prvi svetovni vojni skrbela za kakega vojaka, mu pošiljala pakete itd.

martingale [má:tiŋgeil] samostalnik
podprsnica (konjska oprava); podvojitev vloge pri hazardni igri

mástil moški spol jambor, jadrnik; podboj; kol; peresnik; vrat pri violini

maulstick [mɔ́:lstik] samostalnik
umetnost slikarjeva palica, ki služi za oporo roki pri slikanju

mazette [mazɛt] féminin (majhno) kljuse; pri igri nespretna oseba; nesposobna oseba, mevža

mazette! gromska strela! presneto! vsa čast! (izraža občudovanje, začudenje)

médium [medjɔm] masculin medij; posredovalec pri spiritizmu; musique srednja lega

Megara² -ōrum, n (τὰ Μέγαρα) Mégare (Mégara) in Megara -ae, f Mégara

1. mesto zahodno od Aten, glavno mesto pokrajine Megaride (Megaris), Evklidov rojstni kraj (zdaj Magara): O., Sen. ph., Col., Iust., Gell., L. (z obl. Megara -ōrum), Ci. (z obl. Megara -ae); gr. acc. Megaran: Mart. — Star. soobl. Megarēs, abl. Megaribus: Pl. — Od tod adj.
a) Megarēius 3 mégarski: arva Stat.
b) Megarēnsis -e mégarski, iz Mégare: homines Gell., Nicias Plin.; subst. Megarēnsis -is, m Mégarec: Plin., večinoma pl. Megarēnsēs -ium, m Mégarci, megarski preb.: Plin., Mel., Iust.
c) Megaricus 3 (Μεγαρικός) mégarski: signa Ci. kipi iz megarskega marmorja; subst. Megaricī -ōrum, m megáriki, mégarski filozofi, (megarska filozofska šola = privrženci Evklida iz Megare: Ci.; subst. α) Megare͡us -eī in -eos, m (Μεγαρεύς) Mégarec, iz Mégare: Euclides Megareus Ci. β) Megariī -ōrum, m Megárijci, Mégarci: Q.

2. mesto na vzhodni obali Sicilije, severno od Sirakuz, bolj znano pod starejšim imenom Hybla: L., Sil. — Od tod adj.
a) Megarus 3 mégarski, pri Mégari: sinus V.
b) Megarēus 3 (Μεγάρειος) mégarski; subst. pl. n. Megarēa -ōrum, m mégarske poljane: O.

memorialize [mimɔ́:riəlaiz] prehodni glagol
proslaviti, spomniti na kaj; vložiti prošnjo pri (to memorialize Congress)

mesòća ž meso pri sadežu: mesoća kruške, jabuke

mess¹ [mes] samostalnik
jed, obrok (jedi); krma, klaja
vojska, navtika obednica in dnevni prostor, menza, stalno omizje pri jedi, menaža
slabšalno godlja, ričet; nered, nesnaga, umazanija, svinjarija, zmešnjava
figurativno kaša zadrega, stiska

vojska, navtika at mess pri mizi, pri obedu
to go to mess iti k obedu, v menzo
officers' mess oficirska menza
in a mess v neredu, umazan; figurativno v kaši
to clear up the mess urediti stvari
to get into a mess skuhati si lepo kašo
figurativno to make a mess of pokvariti, skaziti
you made a nice mess of it lepo kašo si skuhal
he was a mess strašno je izgledal; figurativno bil je zelo zanemarjen
a pretty mess! lepa reč!
to sell one's birthright for a mess of pottage žrtvovati kaj boljšega za materialno korist

mess² [mes]

1. prehodni glagol
nahraniti koga; umazati, grdo zdelati, spraviti v nered (tudi up)
figurativno skaziti, pokvariti (tudi up)

2. neprehodni glagol
skupaj jesti (with s, z)
vojska, navtika jesti v menzi, pripadati stalnemu omizju (together)
ameriško vtikati se (in v)
obirati se pri delu, zapravljati čas (about, around)

messmate [mésmeit] samostalnik
vojska, navtika soobedovalec, tovariš pri mizi
botanika vrsta evkaliptusa

mešétar -ja m (srlat. messetus)
1. mešetar, posrednik pri prodaji ili kupovini, makler, samsar: borzni mešetar
burzovni, berzanski senzal; vpije kot mešetar
2. posrednik: ženitovanjski mešetar
3. preprodavac, preprodavač, preprodavalac: konjski mešetar
džambas

mešetáriti -im
1. mešetariti, samsariti, posredovati pri prodaji ili kupovini
2. cjenkati (cen-) se: dolgo je mešetaril, preden je kupil; mešetariti za ceno
3. preprodavati, džambasiti

mešetárjenje s
1. mešetarenje, samsarenje, posredovanje pri prodaji ili kupovini
2. cjenkanje (cen-)
3. preprodavanje

meter položiti (v), deti (v), vtakniti, vložiti; pri-, v-mešati; združiti; potopiti; vtihotapiti; povzročiti; natvesti; prigovarjati; oslepariti, opehariti; zaplesti

meter en la cabeza v glavo vbiti
meter cizaña povzročiti razprtijo
meter chismes klepetati, čenčati, opravljati
meter a alg. los dedos por los ojos natvesti komu (da je belo črno)
no hay quien le meta ni ga, ki bi ga ugnal
meter miedo navdati s strahom
meter las narices en svoj nos vtikati v
meter la pata blamirati se
meterle a alg. en un puño v kozji rog koga ugnati; v zadrego spraviti
meter ruido hrušč delati, razgrajati
meterse vsiliti se v, vmešati se, zabresti v
meterse en vmešati se v, spustiti se v, brigati se za
meterse en los peligros v nevarnost se podati
meterse en todo povsod svoj nos imeti
meterse a. en la cabeza nekaj si v glavo vbiti
meterse con alg. v prepir se s kom spustiti
meterse en la cama biti priklenjen na posteljo, ležati (bolan) v postelji
meterse a (hacer a/c) začeti (kaj delati)
meterse fraile postati menih
meterse soldado nastopiti vojaško službo
no me meto en nada s tem ne maram imeti nobenega posla

metido moški spol vložek v besedilo; ostra graja, ukor; napad besnosti pri biku; udarec; plenica

milkcrust [mílkkrəst] samostalnik
medicina kraste pri dojenčkih

mináre -eta s, mináret m (t. minare, ar.) minaret, stolp pri džamiji

ministrō -āre -āvī -ātum (minister)

1. (po)streči komu, (po)gostiti koga: Acastum retine, quo tibi commodius ministretur Ci. ep., si quis ex familia coeperit adversa valitudine adfici, videndum erit, ut is quam commodissime ministretur Col.; poseb. streči pri jedi (mizi), jedi in pijačo prinašati na mizo, (vino) natočiti (natakati) in poda(ja)ti, (po)streči komu s čim: hic ministrabit Pl., servi ministrant Ci., ministrare cibos T., nectar O., Ganymedes pocula ministrans Ci., ministratur poculis maximis Ci. streže se z največjimi čašami, cena ministratur pueris tribus et lapis albus pocula cum cyatho duo sustinet H. pri jedi strežejo trije mladi sužnji, soli fictilibus ministrari iussit T. v lončenih posodah, nosmet inter nos ministremus monotropi Pl.; z inf.: ut (sc. Ganymedes) Iovi bibere ministraret Ci. da bi bil Jupitrov točaj; occ. (po)streči s čim, oskrbeti (oskrbovati), uporabiti (uporabljati), ravnati s čim: velis (dat.) ministrat V. streže jadrom (po drugih je velis abl. in je treba glag. ministrat dodati ratem iz predhodnega ratem canto subigit, torej: streže ladji z jadri, jo usmerja; prav tako tudi: ipse sedens clavumque regit velisque ministrat V. ali m. ratem vento Val. Fl., navem velis m. T. oskrbeti z jadri, m. telis pariterque habenis (dat.) Stat. streči jim = rokovati z njimi, uporabljati jih, caelo modo sol, modo luna ministrat Pr. sveti, m. sumptibus (dat.) Varr. stroške plačevati, poravnavati.

2. poda(ja)ti, da(ja)ti, prinesti (prinašati), priskrbeti (priskrbovati), podeliti (podeljevati), preskrbeti (preskrbovati), oskrbeti (oskrbovati): sic arma viro sociosque ministrat Val. Fl., equus terga ministrat Val. Fl., iamque faces et saxa volant, furor arma ministrat V., hinc raptas fugientibus ingerit hastas in tergus (Iuno vires animumque ministrat) V., adnectebatque Caecilium Cornutum praetorium ministravisse pecuniam T., prolem Tib. podariti, vinum, quod verba ministret H., m. faces furiis Clodianis Ci., nova bello semina m. T., victum alicui Varr., capra pilos ministrat ad usum nauticum Varr., a nobis omnia populo Romano semper et belli adiumenta et pacis ornamenta ministrata sunt Ci.

3. (po)skrbeti za kaj, izvršiti (izvrševati): Sil., res omnes timide m. H., iussa medicorum O.

Opomba: Skrč. nosmet inter nos minstremus (po novejših izdajah ministremus) monotrophe: hoc conviviumst Pl.