Franja

memorialize [mimɔ́:riəlaiz] prehodni glagol
proslaviti, spomniti na kaj; vložiti prošnjo pri (to memorialize Congress)

mesòća ž meso pri sadežu: mesoća kruške, jabuke

mess¹ [mes] samostalnik
jed, obrok (jedi); krma, klaja
vojska, navtika obednica in dnevni prostor, menza, stalno omizje pri jedi, menaža
slabšalno godlja, ričet; nered, nesnaga, umazanija, svinjarija, zmešnjava
figurativno kaša zadrega, stiska

vojska, navtika at mess pri mizi, pri obedu
to go to mess iti k obedu, v menzo
officers' mess oficirska menza
in a mess v neredu, umazan; figurativno v kaši
to clear up the mess urediti stvari
to get into a mess skuhati si lepo kašo
figurativno to make a mess of pokvariti, skaziti
you made a nice mess of it lepo kašo si skuhal
he was a mess strašno je izgledal; figurativno bil je zelo zanemarjen
a pretty mess! lepa reč!
to sell one's birthright for a mess of pottage žrtvovati kaj boljšega za materialno korist

mess² [mes]

1. prehodni glagol
nahraniti koga; umazati, grdo zdelati, spraviti v nered (tudi up)
figurativno skaziti, pokvariti (tudi up)

2. neprehodni glagol
skupaj jesti (with s, z)
vojska, navtika jesti v menzi, pripadati stalnemu omizju (together)
ameriško vtikati se (in v)
obirati se pri delu, zapravljati čas (about, around)

messmate [mésmeit] samostalnik
vojska, navtika soobedovalec, tovariš pri mizi
botanika vrsta evkaliptusa

mešétar -ja m (srlat. messetus)
1. mešetar, posrednik pri prodaji ili kupovini, makler, samsar: borzni mešetar
burzovni, berzanski senzal; vpije kot mešetar
2. posrednik: ženitovanjski mešetar
3. preprodavac, preprodavač, preprodavalac: konjski mešetar
džambas

mešetáriti -im
1. mešetariti, samsariti, posredovati pri prodaji ili kupovini
2. cjenkati (cen-) se: dolgo je mešetaril, preden je kupil; mešetariti za ceno
3. preprodavati, džambasiti

mešetárjenje s
1. mešetarenje, samsarenje, posredovanje pri prodaji ili kupovini
2. cjenkanje (cen-)
3. preprodavanje

meter položiti (v), deti (v), vtakniti, vložiti; pri-, v-mešati; združiti; potopiti; vtihotapiti; povzročiti; natvesti; prigovarjati; oslepariti, opehariti; zaplesti

meter en la cabeza v glavo vbiti
meter cizaña povzročiti razprtijo
meter chismes klepetati, čenčati, opravljati
meter a alg. los dedos por los ojos natvesti komu (da je belo črno)
no hay quien le meta ni ga, ki bi ga ugnal
meter miedo navdati s strahom
meter las narices en svoj nos vtikati v
meter la pata blamirati se
meterle a alg. en un puño v kozji rog koga ugnati; v zadrego spraviti
meter ruido hrušč delati, razgrajati
meterse vsiliti se v, vmešati se, zabresti v
meterse en vmešati se v, spustiti se v, brigati se za
meterse en los peligros v nevarnost se podati
meterse en todo povsod svoj nos imeti
meterse a. en la cabeza nekaj si v glavo vbiti
meterse con alg. v prepir se s kom spustiti
meterse en la cama biti priklenjen na posteljo, ležati (bolan) v postelji
meterse a (hacer a/c) začeti (kaj delati)
meterse fraile postati menih
meterse soldado nastopiti vojaško službo
no me meto en nada s tem ne maram imeti nobenega posla

metido moški spol vložek v besedilo; ostra graja, ukor; napad besnosti pri biku; udarec; plenica

milkcrust [mílkkrəst] samostalnik
medicina kraste pri dojenčkih

mináre -eta s, mináret m (t. minare, ar.) minaret, stolp pri džamiji

ministrō -āre -āvī -ātum (minister)

1. (po)streči komu, (po)gostiti koga: Acastum retine, quo tibi commodius ministretur Ci. ep., si quis ex familia coeperit adversa valitudine adfici, videndum erit, ut is quam commodissime ministretur Col.; poseb. streči pri jedi (mizi), jedi in pijačo prinašati na mizo, (vino) natočiti (natakati) in poda(ja)ti, (po)streči komu s čim: hic ministrabit Pl., servi ministrant Ci., ministrare cibos T., nectar O., Ganymedes pocula ministrans Ci., ministratur poculis maximis Ci. streže se z največjimi čašami, cena ministratur pueris tribus et lapis albus pocula cum cyatho duo sustinet H. pri jedi strežejo trije mladi sužnji, soli fictilibus ministrari iussit T. v lončenih posodah, nosmet inter nos ministremus monotropi Pl.; z inf.: ut (sc. Ganymedes) Iovi bibere ministraret Ci. da bi bil Jupitrov točaj; occ. (po)streči s čim, oskrbeti (oskrbovati), uporabiti (uporabljati), ravnati s čim: velis (dat.) ministrat V. streže jadrom (po drugih je velis abl. in je treba glag. ministrat dodati ratem iz predhodnega ratem canto subigit, torej: streže ladji z jadri, jo usmerja; prav tako tudi: ipse sedens clavumque regit velisque ministrat V. ali m. ratem vento Val. Fl., navem velis m. T. oskrbeti z jadri, m. telis pariterque habenis (dat.) Stat. streči jim = rokovati z njimi, uporabljati jih, caelo modo sol, modo luna ministrat Pr. sveti, m. sumptibus (dat.) Varr. stroške plačevati, poravnavati.

2. poda(ja)ti, da(ja)ti, prinesti (prinašati), priskrbeti (priskrbovati), podeliti (podeljevati), preskrbeti (preskrbovati), oskrbeti (oskrbovati): sic arma viro sociosque ministrat Val. Fl., equus terga ministrat Val. Fl., iamque faces et saxa volant, furor arma ministrat V., hinc raptas fugientibus ingerit hastas in tergus (Iuno vires animumque ministrat) V., adnectebatque Caecilium Cornutum praetorium ministravisse pecuniam T., prolem Tib. podariti, vinum, quod verba ministret H., m. faces furiis Clodianis Ci., nova bello semina m. T., victum alicui Varr., capra pilos ministrat ad usum nauticum Varr., a nobis omnia populo Romano semper et belli adiumenta et pacis ornamenta ministrata sunt Ci.

3. (po)skrbeti za kaj, izvršiti (izvrševati): Sil., res omnes timide m. H., iussa medicorum O.

Opomba: Skrč. nosmet inter nos minstremus (po novejših izdajah ministremus) monotrophe: hoc conviviumst Pl.

minuterie [-nütri] féminin

1. kolesje pri uri

2. (= minuterie pour éclairage temporaire) priprava za avtomatično prekinjanje električne razsvetljave (npr. na stopnišču)

minutier [-nütje] masculin register aktov pri notarju

mitführen imeti pri sebi, imeti s seboj; der [Fluß] Fluss, Wind Teilchen: nositi s seboj

mithaben^* imeti pri sebi/s seboj

Mittzwanziger, der, oseba/moški pri petindvajsetih

mitwirken an sodelovati, biti udeležen/soudeležen pri; (beitragen) prispevati k

móba ž ljudska šega prijateljske, brezplačne pomoči sosedov pri večjih poljskih delih, pri žetvi, trganju koruze, trgatvi