Franja

prázen (-zna -o)

A) adj.

1. vuoto; vacante; deserto; bianco:
prazen kozarec bicchiere vuoto
prazen list foglio bianco
praznih rok a mani vuote
prazno mesto posto vacante

2. vuoto; nudo; scarico:
prazna dvorana sala vuota
prazna stena parete nuda
prazna puška fucile scarico

3. pren. vano, fatuo, frivolo, effimero, falso:
prazna slava gloria fatua, effimera
prazno govorjenje discorsi vani, vacui

4. vuoto, inespressivo, scialbo

5. pren. senza gusto; insipido, senza sapore:
sadje praznega okusa frutta senza sapore
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
njegove obljube so en sam prazen dim le sue promesse sono tutto fumo, sono promesse da marinaio
varati, zavajati s praznimi obljubami vendere fumo
žarg. igrati pred prazno dvorano fare forno
trg. vrniti prazne steklenice restituire i vuoti
prazne klatiti dire, raccontare ciance, frottole, balle
prazno slamo mlatiti pestare l'acqua nel mortaio
imeti prazno glavo avere una testa vuota
prepirati se s kom za prazen nič litigare per un nonnulla
piti na prazen želodec bere a stomaco vuoto
imeti prazen žep esser al verde, senza un soldo
ostati praznih rok rimanere a mani vuote
fiz. prazen prostor vuoto
avt. prazen tek marcia in folle, a vuoto
mat. prazna množica insieme vuoto
prazna glasovnica scheda bianca
prazna grožnja bravata
prazna marnja ciancia, diceria, vaniloquio
pren. prazni upi specchietto per le allodole
prazno govoričenje sproloquio
PREGOVORI:
prazna vreča ne stoji pokonci sacco vuoto non sta i piedi
prazen sod ima močan glas le teste di legno fan sempre del chiasso
kdor sam sebe povišuje, prazno glavo oznanjuje chi si loda s'imbroda

B) prázni (-a -o) m, f, n
tam je še nekaj praznega lì c'è ancora posto
ta pa je prazna questa è però grossa
prazne govoriti sballarle, spararle grosse
gledati v prazno guardare fissamente, fissare il vuoto
govoriti v prazno parlare ai muri
izzveneti v prazno restare senza esito, essere vano
ustreliti v prazno fare cilecca

pregléden clair, bien disposé, distinct

pregledna karta carte ženski spol d'ensemble (ali générale)
pregleden prostor espace moški spol qu'on peut couvrir (ali embrasser) du regard (ali d'un coup d'œil)
pregledno zemljišče terrain moški spol ouvert

prehóden¹ (-dna -o) adj.

1. di passaggio; di disimpegno; valicabile:
prehodni prostor stanza, locale di disimpegno

2. (ki je med koncem česa in začetkom česa drugega) di transizione, transitorio; polit. ponte, parcheggio:
prehodno obdobje periodo di transizione
min. prehodne kamenine rocce di transizione
geol. prehodna cona zona di transizione
jur. prehodne določbe norme transitorie
polit. prehodna vlada governo di parcheggio, governo ponte

3. (ki ne ostaja kje dalj časa) di passaggio:
prehodni gost cliente di passaggio

4. (ki traja malo časa) passeggero; effimero, precario, temporaneo:
prehodna ohladitev raffreddamento passeggero
dobiti prehodno zaposlitev trovare un lavoro temporaneo, precario
lov. prehodna divjad selvaggina di passo
žel. prehodna postaja stazione passante
lingv. prehodni glagol verbo transitivo
teh. prehodni meh soffietto
šport. prehodni pokal coppa challenge
jur. prehodni predpis norma provvisoria, norma ponte
elektr. prehodni preklop collegamento in serie

preletn|i [é] (-a, -o) Überflug-
preletni prostor fizika der Laufraum
preletna ptica živalstvo, zoologija der Durchzügler

presled|ek¹ [é] moški spol (-ka …)

1. der Abstand (med vrsticami Zeilenabstand, med besedami Wortabstand, tehnika med vzorčenji Auswahlabstand); (vmesni prostor) der Zwischenraum; (interval) der Intervall; narejen s tipkovnico: der Leerschritt
znak za presledek das Leerzeichen
tipka za presledek die Leertaste

2. časovni: die Zeitspanne, die Zeitlücke, das Intervall; tehnika med dvema operacijama: die Ausregelzeit
|
brez presleda durchlaufend, tehnika kontinuierlich
s presledki (prekinjano) tehnika diskontinuierlich, satzweise

priporn|i [ó] (-a, -o) Haft- (prostor der Haftraum, razlog der Haftgrund)

prireditven|i (-a, -o) Veranstaltungs- (koledar der Veranstaltungskalender, prostor der Veranstaltungsraum)

prō-clīvus 3 (pro in clīvus) = prōclīvis -e 1. (po hribu) navzdol idoč (hodeč, potekajoč), navzdolnji, navzdolen, podolnji, podolen, položen, brežen, nagnjen, strm, prepaden: solum Varr.; subst. n.: adiuvante proclivo Front. lega (sklonjenost, nagnjenost) naprej, navzdol nagnjen prostor, položnost, pobočje, navzdolje, reber, nagib; pren.: fecisti mihi ex proclivo planum Pl. = kar mi je bilo težko (nejasno), si mi razjasnil (pojasnil).

prodájen de(s) vente(s)

prodajni avtomat distributeur moški spol automatique
prodajna dvorana, prodajni prostor salle ženski spol de vente, (v veliki trgovini) surface ženski spol de vente
prodajni oddelek service moški spol de vente
prodajna pogodba contrat moški spol de vente
prodajna stojnica stand moški spol, échoppe ženski spol, boutique ženski spol

prodájen (-jna -o) adj. di vendita; vendite:
prodajna cena prezzo di vendita
prodajni oddelek reparto vendite
prodajni agent salesman
prodajna razstava mostra-mercato
prodajni prostor (na tržnici) posteggio
prodajni salon showroom

prodájen de venta(s)

prodajni avtomat distribuidor m automático
prodajni biró oficina f (ali agencia f) de ventas
prodajni oddelek (prostor, dvorana) departamento m (sala f) de ventas
prodajna cena (načrt, pogodba, pogoji) precio m (plan m, contrato m, condiciones f pl) de venta
prodajna ponudba oferta f (de venta)
prodajna stojnica puesto m
prodajna vrednost valor m de venta

prostórček (-čka) m dem. od prostor piccolo spazio; posticino

prtljag|a ženski spol (-e …) das Gepäck, Reisegepäck (letalska Luftgepäck, nadtežna Übergepäck, diplomatskega kurirja Kuriergepäck, mala Kleingepäck, ročna Handgepäck, Kleingepäck)
… prtljage Gepäck-
(izdajanje die Gepäckausgabe, kontrola die Gepäckkontrolle, kos das Gepäckstück, oddaja die Gepäckaufgabe, odprava Gepäckabfertigung, sprejem die Gepäckaufnahme, zavarovanje die Gepäckversicherung, Reisegepäckversicherung; za prtljago - okence der Gepäckschalter, omarice die Gepäckaufbewahrung, klop die Gepäckbank, mreža das Gepäcknetz, nalepka der Gepäckaufkleber, polica die Gepäckablage, prostor der Gepäckraum, shramba die Gepäckaufbewahrung, tehtnica die Gepäckwaage)
vagon za prtljago der Packwagen, Gepäckwagen

prtljága luggage, ZDA baggage

z vso prtljágo (z vsem svojim) bag and baggage
ročna prtljága hand luggage, small luggage, ZDA light baggage
prekotežna prtljága excess luggage
vagon za prtljágo luggage van, ZDA baggage car
mreža, polica za prtljágo (v vagonu) luggage rack
prostor za prtljágo v letalu luggage compartment
omarica za prtljágo na postaji luggage locker
shramba za prtljágo (na postaji) left-luggage office, cloakroom
sprejem prtljáge reception of luggage
izdaja prtljáge luggage; return of ZDA baggage delivery
pregled prtljáge examination of luggage
nosač prtljáge porter, ZDA baggage man; ZDA pogovorno baggage smasher, redcap
težka prtljága heavy luggage
oddati prtljágo to have one's luggage registered, to get one's luggage booked, to check in one's luggage, to hand in one's luggage
zavarovanje prtljáge luggage insurance

prtljažn|i (-a, -o) Gepäck- (prostor der Gepäckraum, terminal die Gepäckhalle, vagon železnica der Gepäckwagen, polica die Gepäckablage, tarifa der Gepäcktarif)

pūgnō -āre -āvī -ātum (pūgnus)

1. boriti se s pestmi, boksati (se): luctando pugnandoque invictus Q.

2. boriti se, bíti se, bojevati se, vojskovati se, spopasti (spopadati) se: Ter., Luc. ap. Don., Auct. b. Afr., Auct. b. Hisp., Vell., Gell. idr., constanter ac non timide C., male S., L. nesrečno, neuspešno, contra (adv.) O., cominus Cu., cominus gladiis C., eminus fundis, sagittis C., eminus glande aut lapidibus S., manu O., de genu Sen. ph. kleče, ex equo Ci., L., in hostem S. idr., in frontem lateraque L. od spredaj in od strani (s čela in s strani) napasti, adversus aliquem N., L. epit., inter se cornibus Varr., cum aliquo C., Ci., pro aliquo C., Cu., pro commodis patriae Ci., de gloriā Cu., de loco Ter. za prostor, ad bestias Cypr. (pri zvereh =) proti zverem, z zvermi, pugnam pugnare Pl., Ci., L. biti (bojevati) boj, boriti (biti, bojevati) se; tako tudi pugnare proelium S. ali proelia H., bella pugnata V. prebojevane (izbojevane, dobojevane) vojne, pugnandi tempora O.; subst. pt. pr. pūgnantēs -ium, m bor(il)ec, voj(šč)ak, bojevnik, bojevalec, bojník: C., Cu.

2. metaf.
a) boriti se, prepirati se, prerekati se, prekarjati se, biti v sporu (v svaji) s kom: pugnant materque sororque O., pugnant Stoici cum Peripateticis Ci., fortuna cum naturā pugnare videtur Ci., res cum re, ratio cum ratione pugnabat Ci., in eius animo metus cum cupiditate pugnat Ci., de diis immortalibus non magno opere pugnare Ci., sed ego tecum in eo non pugnabo, quominus, utrum velis, eligas Ci.; z ACI = v svojem prepiru (v svoji pravdi) trditi: Ci.; pesn. z dat. boriti se s kom, s čim, zoper koga, kaj, proti komu, čemu ugovarjati komu, upirati se, nasprotovati komu, čemu, zoperstaviti (zoperstavljati) se komu, čemu: ne cupias pugnare puellae Pr., placitone etiam pugnabis amori? V., equus pugnat habenis V., frigida pugnabant calidis, humentia siccis, mollia cum duris O.
b) nasprotovati (si), biti v nasprotju, biti v navzkrižju, biti nav(z)križ s kom, čim: secum Ci., mea cum pugnat sententia secum H., pugnat diu sententia secum O., pugnantia loqui Ci.
c) boriti se za kaj, gnati se za čim, poganjati se za čim, stremeti za čim, hlepeti za čim, delati na čem, siliti k čemu, truditi se za kaj, prizadevati si za kaj, težiti za čim; z inf.: Lucan., Lucr., Sil., Cl. idr., pugnat evincere somnos O., se attollere O.; z ACI: pugnabat se tunicā tegi O.; s finalnim stavkom: L. idr., hoc solum pugnatur, ut ad praedam damnatio Roscii accedat Ci., id ne impetremus, pugnabis Ci., quoque minus venias, invita pugnat hiems O.; pesn.: pugno in mea vulnera O. prizadevam si, da se sam ranim.

quitter [kite] verbe transitif o-, za-pustiti, ločiti se (od)

quitter ses fonctians opustiti svoje funkcije
quitter ses vêtements odložiti obleko
quitter ses gants sleči rokavice
quitter le deuil odložiti žalno obleko
quitter l'habit religieux odložiti redovniško obleko
ne pas quitter des yeux ne izpustiti iz oči
quitter la place à quelqu'un napraviti prostor komu
quitter sa peau preleviti se; spremeniti se
ne quittez pas l'écoute (l'appareil) ostanite pri oddajniku (pri telefonskem aparatu)
quitter le droit chemin zapustiti pravo pot, zaiti na stranska pota
la vie l'a quitté umrl je
le train a quitté les rails vlak se je iztiril
quitter le lit, la chambre vstati iz postelje, spet iti iz sobe (bolnik)
quitter la partie opustiti kaj, odnehati; (vieilli) spregledati, odpustiti
je vous quitte de me répondre ni vam treba odgovoriti mi
se quitter razstati se, raziti se, ločiti se
ils se sont quittés bons amis razšla sta se kot dobra prijatelja
quitter prise spustiti; odnehati

rábiti (-im)

A) imperf.

1. (uporabljati) usare, far uso, impiegare, adoperare; servire, servirsi:
zdravilo, ki se rabi proti malariji un farmaco impiegato contro la malaria
pšenico rabijo za kruh il frumento serve per fare il pane
lahkomiselno rabiti denar avere le mani bucate
vsak ima pravico rabiti svoj materni jezik ognuno ha diritto di servirsi della propria lingua materna
posestva nima za kaj rabiti non sa che farsene del podere
rabiti silo impiegare la forza
rabiti pamet pensare (razionalmente), usare, adoperare il cervello
spretno rabiti jezik avere la parlantina facile, sciolta
pog. dolgo časa si rabil, da si se spomnil ti ci è voluto molto tempo perché ti ricordassi

2. ekst. servire; giovare; esser utile:
noge mu ne rabijo več le gambe non lo reggono più

3. rabiti za, kot servire, servirsi, impiegare, usare;
kot orožje so jim rabili kiji loro arma era la clava, si servivano della clava come arma

4. pog. (potrebovati) servire, occorrere, necessitare, aver bisogno:
da bi delo opravil, rabi čas in prostor per finire il lavoro, ha bisogno di tempo e di spazio
otroci rabijo vitaminsko hrano i bambini hanno bisogno di un'alimentazione vitaminica

B) rábiti se (-im se) imperf. refl. (obrabljati se) logorarsi, consumarsi:
tkanina se na komolcih zelo rabi il tessuto si logora specie sui gomiti

ranger [rɑ̃že] verbe transitif uvrstiti; urediti; pospraviti; automobilisme parkirati; figuré šteti (parmi med); podrediti; marine pluti (une côte ob obali)

se ranger uvrstiti se; postaviti se, stopiti na stran, napraviti prostor; figuré pridružiti se, postaviti se (du côté de na stran); pritrditi (à un avis mnenju); postati reden, redoljuben, soliden človek
ranger par ordre alphabétique urediti po abecednem redu
ranger quelqu'un à la raison spraviti koga k pameti
ranger sa voiture umakniti se, napraviti prostor s svojim avtom
ranger sous les lois, sous le joug, l'autorité de quelqu'un podvreči, podrediti komu

rank¹ [ræŋk] samostalnik
red, niz, vrsta (vojakov); čin, rang, čast; plast, sloj; stopnja, razred; družbeni položaj, mesto; veliko število ("vojska"); (šah) poprečna polja

the ranks vojska navadni vojaki (v nasprotju s častniki)
the rank and file ljudstvo, preprosti, navadni ljudje
of the first rank prvovrsten, prvorazreden
rank of cabs vrsta kočij, taksijev
rank of general generalski čin
rank and fashion imenitna družba
the rank of workers masa, "vojska" delavcev
a cab-rank, taxi rank parkirni prostor za taksije
people of all ranks ljudje vseh slojev, razredov
persons of high rank plemiči, plemstvo; ugledne osebe
pride of rank stanovska zavest (čut)
to break the enemy's ranks and files predreti sovražnikove vrste
to join the ranks stopiti v vojsko
to keep rank ostati v vrsti
to pull one's rank on izkoriščati svoj položaj in čezmerno ukazovati (podrejenim)
to quit the ranks stopiti iz vrste; dezertirati
to reduce to the ranks vojska vzeti (komu) čin, degradirati (podčastnika) v navadnega vojaka
to rise from the ranks iz navadnega vojaka postati (pod)častnik; z nizkega (družbenega) položaja se visoko povzpeti
to take rank with the best spadati k najboljšim
to take rank with s.o. biti v isti vrsti s kom, biti enakovreden komu