Franja

pomakn|iti se (-em) pomikati rücken, naprej: weiterrücken
| ➞ → pomakniti
pomakniti se naprej v avtobusu: weitergehen

pomaknjen (-a, -o) gerückt:
pomaknjen naprej vorgerückt
pomaknjen nazaj zruückgerückt
gradbeništvo, arhitektura biti pomaknjen naprej vorspringen

poméniti (-im) perf.

1. significare, voler dire, stare per, sottintendere:
razloži mi, kaj pomeni ta beseda spiegami cosa significa questa parola
simbol Fe pomeni v kemiji železo il simbolo Fe in chimica sta per ferro
delo pomeni tudi žrtve il lavoro sottintende anche dei sacrifici
iti naprej pomeni gotovo smrt andare avanti vuol dire morte sicura

2. pren. significare, importare:
denar mu ne pomeni dosti i soldi non gli importano molto, dei soldi non gliene importa molto

3. avere importanza, avere un nome, essere importante, contare:
prišli so vsi, ki v znanosti kaj pomenijo sono convenuti tutti quelli che nella scienza contano

pomíkati to move; to shove; to shift; (poriniti) to push

počasi se pomíkati to go (ali to move, to pass) slowly
čas se počasi pomika naprej time slowly moves on
pomíkati se proč to move away

pomíkati (naprej) faire avancer ; (nazaj) faire reculer

pomikati se avancer, se déplacer, marcher
bliže pomikati approcher
počasi se pomikati naprej cheminer

por za; skozi, čez, po; na, v; zaradi; s, z, s pomočjo; kar se tiče; v korist

lo ha recibido por mí dobil je to po mojem posredovanju
ganar el pan por sí mismo sam si služiti kruh
por consiguiente potemtakem, zatorej
eso le pasa por ligero tega je kriva njegova lahkomiselnost
por mí kar se mene tiče, zaradi mene
no lo hago por difícil ne delam tega, ker je (tako) težko
preguntar por algn vprašati za koga
por escrito pismeno
por dicha, por fortuna na srečo, k sreči
por fuerza s silo
por señas s kretnjami
hablar por lo bajo tiho govoriti
de por sí sam (od sebe); iz svoje volje
por París čez (via) Pariz
partir por (ali para) París odpotovati v Pariz
echar por el suelo na tla zagnati
de 10 por arriba nad deset, od deset naprej
andar por ahí potepati se
por agosto v avgustu, avgusta
(desde) por la mañana (od) davi, (od) danes zjutraj
por aquellos tiempos tisti čas, takrat
estoy por V. na uslugo sem Vam! na voljo sem Vam!
está loco por ella zateleban je vanjo
tengo por sin duda que... smatram za dognano, da ...
tres veces por día trikrat na dan
por dos po dva
dos por cinco dvakrat pet
el cinco por ciento 5%
por lo demás sicer
por lo que yo sé kolikor jaz vem
ir por leña iti po drva
¡vaya por él! pojdite ponj!
está por llegar takoj bo prišel
en lo por venir v bodoče, v prihodnje
la cuenta está (ali queda) por pagar račun še ni plačan
por decirlo así tako rekoč
no es por alabarme, pero... ne da bi se hotel hvaliti, toda ...
por cierto naravno, pač; sicer, zares
por lo demás sicer
por fin končno
por si acaso če slučajno, za vsak primer
por tanto zato, zaradi tega
por poco skoraj
¡sí, por cierto! da, gotovo!
por que (= porque) ker
(= para que) da bi
¿por qué no viene? zakaj ne pride?
sin qué ni por qué brez vzroka, meni nič tebi nič
por más (ali mucho) que grite naj še toliko vpije
por bueno que fuese naj bo še tako dober
por si no viene če slučajno ne pride

porin|iti (-em) porivati

1. (potisniti) schieben, -schieben (rahlo anschieben, dol herunterschieben, gor hinaufschieben, sem herschieben, tja hinüberschieben, naprej weiterschieben, vorschieben, narazen [auseinanderschieben] auseinander schieben, navzdol hinunterschieben, navzgor hochschieben, emporschieben, nazaj zurückschieben, noter/v kaj einschieben, hereinschieben, hineinschieben, proč wegschieben, fortschieben, skupaj zusammenschieben, ven hinausschieben, herausschieben, k steni, k vratom ipd. zuschieben (an), skozi kaj durchschieben (durch), vmes dazwischenschieben, pod kaj unterschieben)

2. (suniti, pahniti) stoßen (dol hinunterstoßen, proč wegstoßen, fortstoßen, skozi durchstoßen, ven hinausstoßen, herausstoßen)

3. (stlačiti) zwängen (in etwas, durch etwas), -zwängen (skozi durchzwängen, noter hineinzwängen)

4. (potisniti) človeka, množico: drängen (k zidu an die Wand, v kot in die Ecke, figurativno v ozadje in den Hintergrund), drücken, schieben, -drängen (noter hineindrängen, ven hinausdrängen)

5. pomorstvo ladjo s kobilice: vom Stapel lassen

6.
figurativno porinti komu nos v kaj (jemanden) mit der Nase auf (etwas) stoßen

poríniti empujar

poriniti naprej (nazaj) mover hacia adelante (empujar hacia atrás)
poriniti v stran apartar a un lado
poriniti komu nož v prsa clavar (ali hundir) el cuchillo a alg en el pecho

poríniti -em dov., пхну́ти пхну док., штовхну́ти -ну́ док.

• poríniti naprêj просу́нути

porinjen (-a, -o) geschoben
naprej porinjena morena geografija die Vorstoßmoräne

poròd (-óda) m med. parto:
imeti težek porod avere un parto difficile, laborioso
ležati na porodu essere vicina a partorire
kleščni porod parto con il forcipe
normalni, prezgodnji porod parto normale, prematuro
porod s carskim rezom parto cesareo
porod z zadnjico naprej parto podalico

portitor² -ōris, m (gl. portāre)

1.
a) brodar, brodnik: Sen. ph. idr., portitor has horrendus aquas et flumina servat terribili squalore Charon V., nec portitor Orci (= Charon) amplius obiectam passus transire paludem V., orantem frustraque iterum transire volentem portitor arcuerat O., vota movent superos: ubi portitor aera recepit, obserat herbosos lurida porta rogos Pr., tuque o flagrantis portitor undae Lucan., ceu sator Eumenidum aut Lethaei portitor amnis Stat., neque enim ante leves niger avehit umbras portitor et cunctae primis stant faucibus Orci Val. Fl.
b) sploh voznik: et iam temone supino languet Hyperboreae glacialis portitor Ursae Stat. voznik Medvedke = ozvezdje Arctophylax, ki Medvedji voz pomika naprej.

2. nositelj, nosilec, prinašalec, prinôsnik (prinosník), donašalec: delapsae portitor Helles Lucan., Phrixi nec portitor Helles Col. poet., p. lecti sui Cl., litterarum Hier., funeris portitores Ambr. „mrtvonosci“, pogrebci, apicum Sid.

pose|či [é] (-žem) posegati

1. z roko kam: greifen in (poseči globoko v žep tief in die Tasche greifen), langen (v kaj hineinlangen, gor hinauflangen)
figurativno poseči naprej vorgreifen
poseči po greifen nach/zu (po orožju zu den Waffen greifen, po skrajnem sredstvu zum letzten Mittel greifen, po posebni zvijači tief in die Trickkiste greifen)

2. na široko, pri pripovedovanju ipd.: (weit) ausholen, ausgreifen

3.
poseči vmes (ukrepati, intervenirati) einschreiten, eingreifen, sich einschalten, z energičnimi ukrepi: durchgreifen
med sprti strani: dazwischentreten

poslati (póšljem) pošiljati

1. človeka: schicken (dol herunterschicken, hinunterschicken, domov heimschicken, gor hinaufschicken, naprej weiterschicken, pred drugimi vorschicken, vorausschicken, navzgor hochschicken, nazaj zurückschicken, proč fortschicken, wegschicken); koga s poveljem: abkommandieren, kommandieren
poslati delat zdravnik koga: gesund schreiben, gesundschreiben
poslati v pregnanstvo (jemanden) exilieren
poslati v bolnišnico (ins Krankenhaus) einweisen
medicina poslati v bolniško krankschreiben
poslati nazaj na delo gesundschreiben
poslati z igrišča igralca: vom Platz verweisen
poslati po koga (jemanden) rufen lassen
poslati koga po kaj (jemanden etwas) holen lassen
figurativno poslati koga k vragu (jemanden) dahin wünschen, wo der Pfeffer wächst, (jemanden) zum Kuckuck wünschen, zum Teufel schicken/jagen

2. sla, delegacijo ipd.: senden, entsenden

3. kako stvar, pismo, paket ipd.: schicken, senden, poštno strokovno: leiten; komu: (jemandem) zuschicken, zusenden, zukommen lassen, übersenden, za kom: nachschicken, nachsenden, nazaj: zurückschicken, zurücksenden, zurückgehen lassen; (razposlati) verschicken; na napačni kraj - pošto: irreleiten; pismo bralca časopisu, davčno prijavo: einschicken, einsenden
poslati na ogled zur Ansicht schicken
poslati naokrog okoli mize, med zbranimi: herumgehen lassen, herumschicken, kreisen lassen
poslati rože einen Blumengruß schicken
poslati po telefaksu durchfaxen, faxen
z ladjo: verschiffen
poslati si kroglo v glavo sich eine Kugel durch den Kopf jagen
poslati žogo v mrežo den Ball ins Netz setzen

posláti to send (off, away), to dispatch, to expedite, to transmit; to forward; (z ladjo) to ship; (denar) to remit

nazaj posláti to return, (z ladjo) to reship; to send back
posláti po pošti to send by post
posláti z obratno pošto to send by return (of post)
posláti darilo (sla v, prisrčen pozdrav, sporočilo) to send a present (a messenger to, one's love, a message)
posláti komu (po)vabilo to send someone an invitation
posláti komu paket to send a parcel to someone
posláti naprej, za kom (pismo itd.) to forward, to send on
prosimo posláti za naslovnikom! please forward; ZDA please redirect!
posláti po (zdravnika) to send for (the doctor)
treba je posláti po zdravnika a doctor must be sent for
posláti koga k vragu (figurativno) to tell someone to get lost (ali to drop dead, to go to the devil), to send someone packing

posláti envoyer, expédier, faire parvenir, faire un envoi, acheminer

na dom poslati livrer à domicile
poslati kaj s kamionom, z ladjo, z letalom expédier quelque chose par camion, par bateau, par avion
poslati po koga envoyer chercher quelqu'un, faire venir, appeler quelqu'un
poslati koga k vragu envoyer quelqu'un au diable (ali à tous les diables, promener, paître)
poslati koga v smrt envoyer quelqu'un à la mort
poslati za kom faire suivre
poslati kot brzovozno, kot vozno blago expédier en grande, en petite vitesse
poslati na dopust, v ječo envoyer en permission, en prison
poslati naprej (pismo, pošto itd.) réacheminer
poslati nazaj renvoyer, réexpédier
poslati na ogled envoyer à vue
poslati ojačenja envoyer des renforts
poslati paket faire parvenir un colis
poslati paket, pismo priporočeno recommander un paquet, une lettre
poslati po pošti, po železnici envoyer (ali expédier) par la poste, par chemin de fer

poslováti (-újem) imperf. intr. lavorare, operare; essere in funzione; aprire:
podjetje posluje dobro, uspešno l'impresa lavora bene, con profitto, l'impresa è redditizia
poslovati z izgubo lavorare in perdita
banka posluje od devetih naprej la banca apre alle nove

poslúšati (-am) imperf.

1. ascoltare, stare in ascolto, sentire; prestare ascolto a; seguire:
molče, pazljivo poslušati ascoltare in silenzio, attentamente
poslušati glasbo, radijsko oddajo ascoltare la musica, una trasmissione radiofonica
poslušati predavanje sentire, seguire una conferenza

2. tendere l'orecchio, porgere l'orecchio

3. ascoltare, sentire, udire; ubbidire:
dobro me poslušaj stammi a sentire
ne poslušati nikogar non sentire ragioni
poslušati glas vesti ubbidire la voce della coscienza
poslušati nasvet udire il consiglio (di)

4. (izraža negativen odnos do govorjenega) stare a sentire, sopportare, mandar giù:
zabavljanja nisem mogel več poslušati non riuscivo più a sopportare quel brontolio
pren. pazi, tukaj stene poslušajo attento, qui anche i muri hanno orecchie
poslušati naravo, nočno tišino porgere ascolto alla natura, al silenzio della notte
stalno moram poslušati, da si lenuh mi sento dire continuamente che sei un buonoanulla
pog. kar naprej poslušamo, kašna je mladina si parla continuamente di come sono i giovani
poslušati z očmi in ušesi ascoltare con grande attenzione
poslušati z odprtimi usti ascoltare a bocca aperta
lažje bi ga nosil kot poslušal è un terribile rompiscatole
tako lepo govori, da bi ga kar poslušal parla come un libro stampato

poste¹ [pɔst] féminin poštni urad, pošta

par poste po pošti, s pismom
poste centrale, (familier) grande poste glavna pošta
poste aérienne, avion zračna, letalska pošta
poste ambulante železniška (vlakovna) pošta
poste militaire, aux armes vojna pošta
poste par pigeons pošta z golobi pismonoši
poste pneumatique tubulaire cevna pnevmatična pošta
poste restante poštno ležeče
administration féminin générale des postes glavna poštna direkcija
bureau masculin de poste poštni urad
date féminin de la poste datum poštnega pečata
cachet masculin de la poste poštni pečat
employé, e masculin, féminin de poste poštni, -a nameščenec, -nka
envoyer, expédier par la poste poslati po pošti
mettre une lettre à la poste (familier) oddati pismo na pošti
passer comme une lettre à la poste (familier) gladko (naprej) iti

postis -is, m (morda iz *por [prim. indoev. *pr̥- naprej, spredaj ter porticus in per] + *st-i [iz kor. staH- stati] = (ne)kaj molečega, štrlečega; prim. gr. παστάς = *παρστάς [poleg παραστάς] podboj, steber, sl. prst)

1. vratni podboj: Veianius armis Herculis ad postem fixis latet abditus agro H., rapta de dextro posti (sicer abl. poste) repagula O., et clipeum efferri iussit … Neptuni sacro Danais de poste refixum V., caput in curiae poste figere Ci. ep., postem tenere Ci., Val. Max. držati podboj (pri posvetitvi kakega poslopja je posvečevalec prijel in držal podboj), tenens postem precationem peragit L.

2. pl. meton. vrata, duri: H., V., Sen. tr., Lucan., Val. Fl. idr., postes pulsat O., viduarum postes et orborum limina deterere Amm.; pesn. metaf.: postquam Discordia taetra belli ferratos postes portasque refregit Enn. fr., non, ut si solvas „postquam Discordia taetra belli ferratos postis portasque refregit“ H., videtur cernere res animus sublatis postibus (= oči) Lucr.

3. vsaka štrlina, steber: Vitr.

Opomba: Abl. posti nam. poste: O.