Franja

prizadévati si (se) to strive; to try hard; to endeavour; to take pains; to apply oneself (to)

na vso moč si prizadévati si (se) to try (ali to do) one's best, to strive with all one's might
prizadévati si (se) za uspeh to strive for success
prizadeval si je, da bi (kot) prvi prišel tja he strove to get there first

probant, e [prɔbɑ̃, t] adjectif dokazilen; prepričljiv

force féminin probante dokazilna moč
pièce féminin probante dokazilo
raison féminin probante prepričljiv razlog
en forme probante pravno veljavno

probative [próubətiv] pridevnik
dokazen (of)

to be probative of dokazati
pravno probative facts pomembna dokazna dejstva
probative force dokazna moč

procréateur, trice [-kreatœr, tris] adjectif plodilen, roden; masculin (za)plodilec; roditelj

puissance féminin procréatrice plodilnost, plodilna moč

prodóren penetrating, piercing

prodóren glas piercing voice
prodórna moč penetrative force

propel [prəpél] prehodni glagol
poganjati, gnati

propelling power pogonska moč
jet propelled na reakcijski pogon

prōrogātīvus 3 (prōrogāre) tisti, ki trpi (prenaša) odlog, odložen, odložilen, preložitven, odgoditven, prorogatíven: aiunt aut perpetua esse fulmina aut finita aut prorogativa Sen. ph., prorogativa sunt quorum minae differri possunt, averti tollique non possunt Sen. ph. katerih napovedujoča predznamenja je sicer moč odložiti, a jih ni mogoče povsem izničiti, et quod prorogativum videtur finitum est Sen. ph.

puño moški spol pest; prgišče, polna pest; manšeta; ročaj meča ali bodala

mentira como un puño (fig) nesramna laž
meter en un puño a uno koga v kozji rog ugnati
ser como un puño (fig) skop biti
creer a puño cerrado (fig) slepo (trdno) verjeti
de propio puño lastnoročno
¡me tienes con el alma en un puño! konec me bo od skrbi zate!
su mujer le tiene en un puño (fig) on je copatar
puños pl moč
puños postizos manšete
por sus puños (fig) s svojimi lastnimi močmi
apretar los puños na vso močsi prizadevati
puso los puños en su cara udaril ga je s pestjo po obrazu
tener puños močan biti

purchase² [pə́:čəs] prehodni glagol
kupiti; pridobiti, priboriti (with z)
figurativno kupiti koga, podkupiti
pravno pridobiti imetje z nakupom (ne z dediščino)
navtika dvigniti (z vzvodom, dvigalom)

purchasing power kupna moč
purchasing agent nakupovalec (za firmo)

pūrgō -āre -āvī -ātum (sinkop. iz pūrigō, zloženke iz pūrus in agere; prim. pūrus)

1. čistiti, očistiti (očiščevati), (o)čediti, očediti (očejati), (o)snažiti, trebiti, iztrebiti (iztrebljati), otrebiti (otrebljati): Petr., Aug., Icti. idr., cloacam Ulp. (Dig.), Augiae regis bobile Hyg. skidati gnoj iz Avgijevega volovnjaka, oleam … a foliis et stercore Ca., ligonibus arva O., falcibus locum Ci. (o)čistiti plevela, (iz)trebiti, odstraniti (odstranjevati) plevel, cultello ungues H., pisces Ter. ali viperam Plin. (iz)trebiti, prunum Plin. (iz)koščičiti, muribus domum Ph., purgor in amni Sil. kopam se, nubes se purgat in aethera V. se razpusti, se razblini, se razprši; pren.: educ tuos, purga urbem Ci. (sc. hudobnežev), exercitum missionibus (z odpusti) turbulentorum hominum L., amplissimos ordines … veteri neglegentiā Suet., purgata auris H. izčiščeno = (svarilu) odprto, pripravljeno za posluh (poslušanje); occ.
a) čisteč (snažeč) odpraviti (odpravljati), odstraniti (odstranjevati): rudera Suet., stercus Hyg. skidati, stercus ab aede Vestae Fest. (prim. pūrgāmen), sordes Cl., pituitas Plin.; pren.: metum doloris Q.
b) (čisteč) (z)ravnati, poravna(va)ti, zravna(va)ti, (u)gladiti, (i)zgladiti ((i)zglajevati): viam Ulp. (Dig.); pren.: rationem Suet. na čisto spraviti, poravna(va)ti, (po)plač(ev)ati.
c) kot medic. t.t. α) čistiti, očistiti (očiščevati), izp(i)rati: vulnus Cels., adustum locum aerugine et melle Cels., purgatus illius morbi H. ozdravljen one bolezni. β) čistiti, očistiti (očiščevati), izčistiti (izčiščevati), dristiti, pospešiti (pospeševati) čiščenje, izločanje: quid radix ad purgandum possit Ci. kako čistilno (očiščevalno) moč ima, purgare se Cels., purgor bilem H. ki se očiščujem žolča (kot vzroka bolezni), ki si čistim žolč.

2. metaf.
a) nabožno, versko, obredno očistiti (očiščevati), oprati greha, poravna(va)ti, popraviti (popravljati), (iz)brisati, razgrešiti (razgreševati), spraviti (spravljati) koga s kom: Tib., Sil. idr., populos, nefas O., domum Plin., crimen gladio Lucan., malum facinus forti facinore L.
b) očistiti (očiščevati) = opravičiti (opravičevati) (se), izgovoriti (izgovarjati) se, zagovoriti (zagovarjati) (se) pred kom, upravičiti (upravičevati): purgare se alicui Pl., L., Cu. idr. opravičiti (opravičevati) se komu, legatos sui purgandi causā mittunt C. da bi se oprali, si sibi purgati esse vellent C., purgare aliquem de luxuriā Ci. očistiti koga očitka razkošnosti (razsipnosti), purgare se de (zaradi) aliquā re Ci., aliquem crimine T., Sil. oprostiti, veteri purgatus ab irā Sil.; z gen. (le pri L.): oratores purgantes civitatem omnis facti dictique hostilis L. zagovarjajoči državljane pred očitkom, da je bilo storjenega ali rečenega kaj sovražnega; s stvarnim obj.: Ter., facinus Cu., culpam L., crimen, crimina Ci., L. odvrniti (odvračati), zavrniti (zavračati), ovreči, innocentiam suam L. zagovarjati se glede na svojo nedolžnost, Tiberii dedecora Eutr.; se purgare s quod (da): at purgaret se, quod id tempus venisset L.; purgare z ACI ali odvisnim vprašalnim stavkom v svoje opravičilo reči, povedati, navesti (navajati): purgare non auctos eos a se L., purget miles, cur vicerit hostem Sil. — Od tod adj. pt. pf. pūrgātus 3, adv. -ē

1. očiščen, čist: somnia pituitā purgatissima Pers., a quibus sordibus quanto est quis purgatior Aug., enucleate dicitur purgate, exquisite Non., purgatioris auri vena M.

2. metaf.
a) čist: purgatiora vota Aug., purgatissima ecclesia, purgatissima pietas Aug.
b) opravičen: ita fiduciā quam argumentis purgatiores dimittuntur S. fr.

Opomba: Prvotna obl. pūrigō: Varr. in (po starejših izdajah) Pl.

purpureus 3 (izpos. πορφύρεος)

1. škrlaten, škrlatast, škrlatne (bagrene) barve, bagren, temnordeč, temnorjav, temen, višnjev(kast), povišnjel (prim. purpura II. 1.): Tib., Pr., Plin., Lucr., Vitr. idr., flos rosae H., aurora O., amiculum L., vestitus Ci., pallium Ci., capillus V. ali crinis O. škrlatni lasje (Nisovi), panis Pl. temnordeč (naspr. pumiceus svetlordeč), mare Ci., V. škrlatno, temno, temne barve, genae O., rubor (rdečica) O. (prim. p. pudor O.), axis (sončni voz) O., lapis Lucan. porfír, anima V. krvavordeča življenjska sila (moč, vitalnost), kri.

2. meton.
a) v škrlat (bager) oblečen (ogrnjen), s škrlatom (z bagrom) okrašen ali pokrit: rex, iuvenis O., tyrannus H., purpureus pennis V. s škrlatnimi peresi (= s škrlatno čeladno perjanico) okrašen, torus O.
b) pesn. svetlobleščeč, žaren, žareč, bleščeč, blesteč, sijajen, krasen, lep: Sil., Stat., Val. Fl., olores H., lux O., lumen V., H., ver V., Amor O., purpureo ore H. z žarnim (žarečim) obličjem (o poboženem (pobožanstvenem) cesarju).

quantitās -ātis, f (quantus)

1. velikost, množina, kolikost, število: Plin., Ap., Vitr. idr., quantitas vocis Q. obseg, moč.

2. occ.
a) količina, vsota: Icti.
b) kot log. t.t. quantitas propositionis Ps.-Ap. splošnost ali posebnost.

quanto²

A) avv.

1. koliko; kako (v vprašalnih in klicalnih stavkih):
quanto fuma? koliko pokadite?
quanto sono contento! kako sem vesel!

2. kolikor (v relativnih stavkih):
aggiungere sale quanto basta dodati soli, kolikor je dovolj

3. kakor, kot (v primerjavah in komparativnih stavkih):
è furbo quanto è intelligente toliko je zvit, kot je inteligenten

4.
quanto più, quanto meno kolikor bolj, kolikor manj

5. kar se da, čim:
verrò quanto prima pridem kar najhitreje

6. kot:
quanto, in quanto resposanbile, ho precisi doveri kot odgovorna oseba imam določene obveznosti

7. pog.
da quanto, per quanto toliko:
non gli si può credere da quanto è bugiardo toliko laže, da mu ni moč verjeti

B) cong.
in quanto ker:
non sono venuto in quanto non volevo disturbarti nisem prišel, ker te nisem hotel motiti

C) cong. per quanto

1. čeprav, čeravno:
per quanto sia difficile, una soluzione deve trovarsi čeprav je težko, je rešitev treba najti

2. vendar, a (na začetku stavka):
vieni a trovarmi oggi stesso; per quanto è meglio che prima telefoni pridi še danes k meni, vendar je bolje, da prej telefoniraš

quarta f

1. šol. četrti razred

2. avto četrta hitrost:
ingranare la quarta dati v četrto hitrost
partire in quarta pren. kaj začeti na vso moč; koga, kaj silovito napasti

queō, quīre, quīvī (quiī), quitum moči = mogoč biti z inf. (mogoče biti komu kaj), utrpe(va)ti (ne isto kot posse, ki pomeni „imeti moč“): quantum queam (queat) Ter.; nav. s kako nikalnico ali z vix in inf.: Pl., Ter., Enn. ap. Ci., H., Lucr. idr., non queo (tako vedno pri Ci. nam. nequeo) reliqua scribere Ci., amicitia tantas opportunitates habet, quantas vix queo dicere Ci., nec credere quivi V., ut vis a censoribus nullius auctoritate … deterreri quiverit L.; redko brez nikalnice ali vix: quod officio se factum queant dicere Ci., quid sit, quod iam implorare queamus? V.; pass. le z inf. pass.: Plin., Gell., Ap., suppleri queatur Lucr., forma nosci non quita est Ter.

Opomba: Glede spregatve tega nepravilnega glagola gl. latinsko slovnico. Pt. pr. quiēns O., queēns Q.; obe obl. pri Prisc.; abl. queunte Cod. I.

querer moški spol hotenje, volja; ljubezen, naklonjenost

pedir querer de amor (a) komu svojo ljubezen razodevati
querer es poder v volji je moč

raccourci, e [rakursi] adjectif skrajšan; figuré okrajšan, povzet; masculin očrt, povzetek

à bras raccourci(s) na vso moč, na vse pretege
en raccourci v izvlečku, kratko povzet; masculin bližnjica
prendre un raccourci iti po bližnjici

rapiō -ere, rapuī, raptum (indoev. kor. *rep grabiti, ropati; prim. skr. rápas- tegoba, poškodba, gr. ἐρέπτομαι pipam, pulim, žrem, lit. raples klešča, nem. raffen; prim. tudi indoev. kor. *srep, *sr̥p- v gr. ἁρπάζω plenim, ropam, ἅρπαξ grabežljiv, roparski, plenilski, ἁρπάγη grablje, Ἀρπυία Harpija) (po)grabiti

I. splošno tj. v pravem pomenu

1. (pesn.) (z)grabiti, pograbiti, zagrabiti, hitro (urno) ali siloma (po)prije(ma)ti, vzeti (jemati): arma (sc. manu) V., torrem, securim O., ex taberna cultrum L., flammam in fomite V. na netilu hitro prestreči, ujeti, galeam tectis V. hitro prinesti, vzeti, membra toris ali rapi toris Val. Fl. dvigniti se, nigrum colorem O. počrneti, (na) črno se pobarvati, vim monstri O. hitro piti čudodelno moč, hitro se napiti čudodelne moči, hitro vsesati čudodelno moč; abs.: rapiuntque ruuntque O.

2. hitro odvze(ma)ti, hitro odtrg(ov)ati, hitro (iz)trgati, hitro izvi(ja)ti, hitro (iz)puliti: scalas Auct. b. Alx., corpus consulis L., repagula de poste O.

3. hitro (naglo, urno) odvesti, odpeljati, odgnati, odtegniti, potegniti, (naglo) privesti, pripeljati, prignati: rapi V., L., Plin., rapi a domo longius Ci., imperatorem T., totam aciem in Teucros V., rapere Turno mille populos V. urno pripeljati, privesti V., per aequora navem V., rapit ungula currus H., commeatum in naves L. urno spraviti, variis obsita frondibus sub divum H. na dan spraviti, venandi studium homines per nives ac ruinas rapit L. žene; refl.: se rapere dalje (po)hiteti, (s)teči, odriniti (odrivati): H., Ci., Vell., quo te rapis? kam hitiš? O.; pass.: quattuor viginti et milia rapimur raedis H. preletimo (prevozimo); med.: caelum rapitur assidua vertigine O. se neprenehoma vrti.

4. occ.
a) hitro (naglo, urno) vzeti (jemati), prisvojiti (prisvajati) si, osvojiti (osvajati), dobi(va)ti v svoje roke, zasesti (zasedati): castra urbesque primo impetu L., raptis a Caesare cunctis Lucan.
b) preteči kaj, teči skozi kaj, v hitrem teku preleteti (preletati, preletavati): rapere densa ferarum tecta, silvas V., campum Stat.
c) hitro (naglo, urno) gibaje se narediti (delati), vpis(ov)ati, opis(ov)ati, (o)črtati: immensos orbes per humum rapere V.

5. metaf.
a) hitro (naglo, urno) (z)grabiti, dobi(va)ti, odtrg(ov)ati: ut limis rapias, quod … H.; poseb. hitro uži(va)ti, porabiti (porabljati), izkoristiti (izkoriščati), v naglici užiti kaj, dreti za čim, gnati (poganjati) se za čim, oprije(ma)ti se česa, poprije(ma)ti za kaj: Val. Max. idr., oculis postremum lumen radiatum Enn. fr., Venerem V., H., voluptates T., occassionem H., Q., spem acrius in dies T. oklepati se.
b) hitro (naglo, urno) (do)končati, dovršiti (dovrševati), izvršiti (izvrševati), pospešiti (pospeševati), (po)hiteti s čim, pohitriti: gressus Lucan., iter Lucan., Sil. ali viam O. pot hitro prepotovati (prehoditi, prevaliti), inde rapit cursus Lucan. odhiti, rapere transitum Front., nuptias L., auxilia Cels. —

II. s silo (po sili, siloma, nasilno) (od)trgati

1. iztrgati, izdreti, izpuliti, izviti: pilam Ci., aures, nares V. odtrgati, oscula H. s silo vzeti, ukrasti, stirpes H. izruti, izkoréniti, izkoreníniti.

2. nasilno odvesti, odvleči, drpaliti: aliquem ex lustris Pl., raptus Hector equis O. po tleh vlečen; tako poseb.: rapere aliquem in ius Pl., L., in carcerem Suet., ad palum et ad necem Ci., ad mortem cruciatumque Ci., ad supplicium ob facinus Ci., ad carnificem Pl., ad consulem L. vleči, gnati, tirati koga kam (pred koga, v kaj, k čemu); rapere aliquem tudi odnesti (zanesti, odvleči) koga iz njegove domovine (v tuje kraje, v tujino): O., Pr., Stat.

3. kot plen (rop) odvesti, odnesti, vzeti (jemati), ugrabiti, (o)ropati: rapere et clepere discunt Ci., rapere omnes, trahere S., virgines, uxores Ci., H. idr., quantum rapere potuisset Ci., rapere ad stuprum Ci., T. idr. prisiliti, zapeljati, armenta stabulis O.; od tod subst.
a) rapta -ae, f ugrabljenka, odpeljanka: O.
b) raptum -ī, n ugrabljeno, nagrabljeno, nagrabek, rop, plen, grabež, lupež: V., Vell. idr., ex rapto vivere O. ali rapto vivere S. fr., L., V. idr., rapto gaudere L.

4. = diripere (o)pleniti, (o)ropati, izropati, grabiti, siloma vzeti (jemati): Armeniam T.; pesn.: rapiunt feruntque V. (v prozi agunt feruntque, gr. ἄγουσι καὶ φέρουσιν).

5. occ. naglo in prehitro spraviti ob življenje, „spraviti pod zemljo“, vzeti, pobrati, pograbiti, odnesti, ugrabiti (o smrti, boleznih ipd.): V., Plin., Cels., Lact. idr., immaturā morte indignissime raptum esse Plin. iun., improvisa leti vis rapuit gentes H.

6. metaf.
a) ugrabiti, siloma si prisvojiti: commoda ad se Ci., opes ad se, victoriae gloriam in se L.
b) odtrgati, vzeti: simul tecum sola solacia rapta V., almum quae rapit hora diem H.
c) s seboj potegniti (vleči), zvoditi, zapelj(ev)ati, zavesti (zavajati), zanesti (zanašati), (pri)siliti, s seboj privesti: ipsae res verba rapiunt Ci. potegnejo za sabo primerne besede, napeljejo na prave besede, določijo besede, rapere auditorem in medias res H. naglo uvesti (vpeljati, popeljati, postaviti, vreči, potisniti) poslušalca v središče dogajanja (dogodkov), rapere aliquem in adversum V. v propad (propast, uničenje), in deteriorem partem rapere Ter. na hudo obrniti (obračati), sumničiti, consilium in contrariam partem rapere Asin. Poll. ap. Ci. ep. v nasprotje obrniti, sprevračati, rapere in invidiam aliquem Ci. izročiti, izpostaviti, podvreči, rapi in invidiam Ci. vdati se.
d) strastno (močno, silno, nevzdržno) vleči (gnati) koga, zanesti (zanašati), zamakniti (zamikati), premamiti (premamljati), prevze(ma)ti: iudicem Q., ὁρμή, quae hominem huc illuc rapit Ci., animus cupidine caecus ad inceptum scelus rapiebat S., ea (sc. cupiditas) ad oppugnandam Capuam rapit L.; v pozitivnem pomenu: ad divinarum rerum cognitionem … rapi Ci., totos ad se convertit et rapit Ci., omnium oculos hominum in se rapit atque convertit Fl., si tantus amor scribendi te rapit H., utraque forma rapit Pr.
e) tako rekoč kot plen prisvojiti (prisvajati) si kaj, siloma se polastiti (polaščati) česa: rapere dominationem T., Enn. fr. z zakonskim ropom.
f) kot kupec vleči (puliti) se za kako blago: exemplaria librorum certatim rapere Hier.

Opomba: Star. fut. II rapsit Ci. (v zakonskem besedilu); abl. pt. pf. raptabus: Char.

razdirálen (-lna -o) adj. distruttore, distruttivo, devastatore; sovvertitore, scissionistico; ekst. pren. corrosivo:
razdiralna moč sodobnega orožja la forza devastatrice degli armamenti moderni
polit. razdiralno delovanje strankarskih frakcij l'azione scissionistica delle frazioni del partito
razdiralna kritika critica corrosiva

razkázati (-kážem) | razkazováti (-újem)

A) perf., imperf. mostrare, far vedere; mettere in mostra; ostentare:
nosi oprijete obleke, da razkazuje svojo lepo postavo porta abiti molto aderenti per mettere in mostra il proprio fisico
razkazovati ljubezen dimostrare il proprio affetto
razkazovati svojo moč ostentare la propria forza

B) razkazováti se (-újem se) imperf. refl. mettersi in mostra, esibirsi, pavoneggiarsi