Franja

sòimenják, sòimenjákinja tocayo m , -ya f

sva soimenjaka (él) es mi tocayo; somos tocayos

sojenica samostalnik
1. v mitologiji (bajeslovno bitje) ▸ sorstündér, sorsistennő
V neko hišo, koder je žena hotela roditi, so prišle sojenice. ▸ Ha egy házban egy nő szülni készült, megérkeztek a sorstündérek.
Takoj, ko se otrok rodi, mu sojenice usodijo, kaj bo iz njega. ▸ Amint a gyermek megszületik, a sorsistennők megjövendölik, mi lesz belőle.
Sopomenke: rojenica

2. literarno (o darovih, talentih ali usodi) ▸ sorsistennő, sorstündér
Pesnikovo prepričanje je, da so mu sojenice naklonile dar pesnjenja. ▸ A költő meggyőződése, hogy a költészet adományában a sorsistennők részesítették.
Sojenice so mu namenile v življenju vpletenost v pomembne prevrate. ▸ A sorsistennők a fontos államcsínyekben való részvételt szánták neki az életben.
Sopomenke: rojenica

sólza tear

v sólzah in tears
grenka sólza bitter tear
sólze kesanja tears pl of remorse
sólze veselja tears of joy
krokodilove sólze crocodile tears pl
do sólz ganjen moved to tears
do sólz until the tears run
grenke sólze salt tears pl
biti ves v sólzah to be in tears
hitro je ganjen do sólz he is easily moved to tears
biti na robu sólz (figurativno) to be on the brink of tears
to niso mačkine sólze (figurativno) this is not to be sneezed at
sólze je imela v očeh tears stood in her eyes
jokati sólze veselja to weep tears of joy
planiti v sólze to burst into tears
pretakati sólze to shed tears
potočiti sólzo to shed a tear
točiti krokodilove sólze to shed crocodile tears
točiti bridke sólze to shed (ali to weep) bitter tears
topiti se v sólzah to melt into tears
do sólz se smejati to laugh till the tears come, to laugh till one cries (ali till the tears come into one's eyes)
sólze mi pridejo, stopijo v oči tears come into my eyes
smehljati se skozi sólze to smile through one's tears
ni se mogla vzdržati sólz she could not restrain her tears
sólze so ji zalile oči her eyes brimmed with tears, she burst into tears
sólze so ji privrele v oči tears welled up in her eyes

solzíti se to water; to run; to brim with tears; to be full of tears, to be wet with tears; (trta) to emit sap

oči se mi solzijo my eyes water, are watering

sónce (-a) n

1. astr. ekst. (nebesno telo, svetloba, toplota, središče zvezdnih sistemov) sole:
Sonce in Luna il Sole e la Luna
Zemlja kroži okrog Sonca la terra gira attorno al sole
sonce je visoko na nebu il sole è alto nel cielo
lepa kot sonce bella come il sole
jasno kot sonce chiaro, lampante come il sole
sonce vzhaja, zahaja il sole sorge, tramonta
vstajati pred soncem alzarsi avanti l'alba
pren. dežela vzhajajočega sonca il Paese del sol levante
kam greš v tem soncu? dove vai con questo caldo?
biti zagorel od sonca essere abbronzato dal sole
majsko, jesensko, zimsko sonce il sole di maggio, autunnale, invernale

2. pren. (sreča, veselje) felicità, gioia:
to so otroci sonca sono figli del sole, sono gente felice

3. pren.
sonce svobode il sole della libertà
sonce sreče il sole della felicità
sonce upanja il sole della speranza

4. pod soncem (v adv. rabi za poudarjanje trditve) sotto il sole:
ni mu enakega pod soncem non ha uguali sotto il sole

5. pog.
višinsko sonce (kremenova svetilka) lampada di quarzo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. on je sonce, okoli katerega se vse vrti lui è un uomo influente, un pezzo da novanta
ni vreden, da ga sonce obseva è un perfido, un poco di buono
v njegovo sobo nikoli ne posije sonce la sua è una stanza buia, dove non arriva mai il sole
pog. sonce se jih je hitro prijelo si sono abbronzati presto
zmeraj ti ne bo sijalo sonce non avrai sempre fortuna
končno je vstalo sonce tudi za nas finalmente il sole brilla anche per noi, la fortuna arride anche a noi
ne bo več gledal sonca morrà
tri leta ni videl sonca è stato tre anni in galera, per tre anni ha guardato il sole a scacchi
rad bi še gledal sonce vorrei vivere ancora
pojdi mi s sonca togliti dal sole
sonce rimske države je takrat že zahajalo l'impero romano stava ormai declinando
pridobiti svoj prostor na soncu conquistarsi un posto al sole
nič lažjega pod soncem niente di più facile
nič novega pod soncem niente di nuovo sotto il sole, nihil novi sub sole
astr. Sonce je v Strelcu, stopi v znamenje Strelca il Sole è nel regno del Sagittario
geogr. polnočno sonce il sole di mezzanotte
PREGOVORI:
za dežjem sonce sije dopo la pioggia torna a risplendere il sole

sòvédnost conocimiento m ; (zločinska) complicidad f

brez moje sovednosti sin mi conocimiento, sin saberlo yo
s sovednostjo (od) a sabiendas (de)

sožálje pésame m , condolencia f

izraziti komu svoje sožalje dar el pésame a alg, expresar su condolencia a alg
prosimo tihega sožalja se ruega se abstengan del pésame
sprejmite moje najgloblje sožalje reciba usted mi (más) sentido pésame

spahováti se éructer, roter, faire (ali lâcher) un rot

spahovati huje se mi j'ai des renvois

spánec (-nca) m sonno:
spanec se me loteva mi viene sonno
globok, rahel spanec sonno profondo, leggero
predramiti se iz nemirnega spanca svegliarsi da un sonno irrequieto
imeti dober spanec dormire duro, alla grossa
PREGOVORI:
spanec je boljši kot žganec un buon dormire tanto fa quanto un buon mangiare

spánec sueño m ; (zaspanost) somnolencia f , ganas f pl de dormir

rahel spanec sueño ligero
trden spanec sueño profundo (ali pesado ali de plomo)
ne se moči upirati spancu no poder resistir al sueño, caerse de sueño
spanec se me loteva el sueño se apodera de mí
spanec ga je premagal cayó vencido por el sueño

spáti to sleep, to be asleep, to lie asleep; pogovorno to kip; to lie dormant

spáti oblečen to sleep with one's clothes on
spáti po obedu to have (ali to take) a nap, to have one's forty winks
dobro (slabo) spáti to sleep well (badly, poorly)
spáti doma (zunaj) to sleep in (out)
spáti pod milim nebom, na prostem to sleep in the open air
spáti polnih 12 (ali 24) ur to sleep the clock round
spáti zimsko spanje to hibernate
spáti spanje pravičnega to sleep the sleep of the just
trdno spáti to be fast (ali sound) asleep, to sleep very soundly
spáti nepretrgano do 7. ure zjutraj to sleep right through (ali without a break) until seven in the morning
predolgo spáti (= »zaspati«) to oversleep
spáti kot ubit, kot polh to sleep like a log (ali like a top, like a dormouse)
iti spat to go to bed, to lie down to sleep, (otroški govor) to go to bye-byes; to retire
to mi ne da spáti it keeps me awake at night
nisem mogel spáti I hardly slept a wink
hoditi zgodaj spat to retire early
ne spáti (biti buden, figurativno) to be watchful (ali vigilant), to be on the alert
bom toliko bolje spal zaradi tega I will sleep the sounder for it
zadeva spi (figurativno) the matter (ali affair) has been pigeon-holed
vso noč nisem spal I did not sleep a wink last night
kakor si boš postlal, tako boš spal as you make your bed, so you must lie

spáti (spím)

A) imperf.

1. dormire:
spati kot polh, kot klada, kot jazbec, kot ubit dormire come un ghiro, come un tasso, della grossa
spati na prostem, na tleh dormire all'aperto, per terra
dobro spite! (kot voščilo) buon riposo!
spati mirno spanje dormire sonni tranquilli
spati pri kom dormire, pernottare da qcn.

2. (počivati) riposare:
pozimi rastline spijo d'inverno le piante riposano

3. giacere (sepolto), essere sopito, essere nascosto, trovarsi:
spolnost v otroku še spi nel bambino la sessualità è ancora sopita
rudno bogastvo spi pod zemljo le risorse minerarie giacciono sepolte sotto terra

4. (biti pokopan) riposare; esser sepolto:
na tem pokopališču spijo njegovi starši in questo cimitero riposano i suoi genitori

5.
spati pri dormire con, avere rapporti sessuali con
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
priden je, kadar spi è bravo quando dorme
glede tega lahko mirno spiš quanto a questo puoi stare tranquillo
hoditi, iti s kurami spat andare a dormire con le galline
spati smrtno, večno spanje dormire il sonno eterno
spati spanje pravičnega dormire il sonno dei giusti
PREGOVORI:
kakor si boš postlal, tako boš spal come uno si fa il letto, così dorme
nesreča nikoli ne spi i guai vengono senza chiamarli

B) spáti se (spí se) imperf. impers. (biti zaspan) avere sonno:
spi se mi ho sonno

splòh adv.

1. in genere, generalmente:
to so sploh znane besede sono parole generalmente note

2. (izraža veljavnost za celoto) in genere:
navdušen za poezijo in za umetnost sploh appassionato della poesia e dell'arte in genere

3. pog. (pri naštevanju) ecc., e così via, e via dicendo:
postregli so nam z mesom, pecivom, vinom in sploh ci servirono carne, dolci, vino e via dicendo

4. pren. (izraža ugotovitev splošnega stanja) comunque:
sploh mu delamo krivico, ko ga ne nagradimo comunque gli facciamo torto non premiandolo
nisem je iskal, sploh se nisem spomnil nanjo non l'ho cercata, non mi sono nemmeno ricordato di lei

5. pren. (v vprašalnih stavkih poudarja pomen besede, na katero se nanaša) mai:
kako je to sploh mogoče come mai questo è possibile

6. (v nikalnih stavkih poudarja zanikanje) affatto:
cel teden sploh ne gre iz hiše non esce affatto di casa per intere settimane
sploh ne macché, neanche per idea, neanche per sogno, niente affatto

spodletéti (ne uspeti) fracasar, malograrse , (načrt tudi) frustrarse; salir mal; tener mal resultado

spodletelo mi je he fracasado; me ha salido mal el negocio; se ha frustrado mi plan; no he tenido éxito

spodŕsniti to slip; to slide; (auto) to skid

spodrsnilo mu je his foot slipped
spodrsnilo mi je na oranžni lupini I slipped on a piece of orange peel

spomín memory; remembrance (of), recollection; reminiscence (of); mind; (spominek) souvenir, keepsake, (s sejma) fairing

dober spomín retentive (ali tenacious) memory
po spomínu by (ali from) memory
v spomín na in memory of, in remembrance of
v spomínu sedaj živečih within living memory
spomenik njemu v spomín a monument to his memory
spomína vreden memorable
prijetni spomíni pleasant recollections pl
spomíni na prvo svetovno vojno recollections of the Great War (ali the first World War)
imeti dober spomín to have a good memory
imeti slab spomín za (biti pozabljiv) to have a weak memory for
imeti kaj v medlem spomínu to have a dim recollection of something
imam še (vedno) v spomínu it is still within my recollection
imeti kaj v spomínu to have something in remembrance, to bear (ali to have, to keep) something in mind
obdržati v lepem spomínu koga to hold someone in fond remembrance
obujati spomíne to recall memories
objaviti svoje spomíne to publish one's reminiscences
poklicati komu kaj v spomín to recall something to mind
ohraniti v dobrem spomínu kaj to retain a good memory of something
moj spomín sega le deset let nazaj my memory spans only the last ten years
to mi je ušlo iz spomína it has escaped my memory
če me spomín ne vara if my memory serves me (right)
vtisniti komu kaj v spomín to stamp something on someone's mind
vtisniti si v spomín to commit to memory
živeti od spomínov to live on one's reminiscences

spomín souvenir moški spol , (pesniško) souvenance ženski spol , mémoire ženski spol

spomini mémoires moški spol množine
po spominu de mémoire
v spomin na en souvenir de, en mémoire de, à la mémoire de, en commémoration de
izguba spomina amnésie ženski spol, perte ženski spol de la mémoire
krajevni spomin mémoire des lieux
popotni spomini souvenirs de voyage
spomini iz mladosti souvenirs de jeunesse
imeti dober spomin avoir une bonne mémoire, avoir une mémoire fidèle
imeti kratek spomin avoir la mémoire courte
imeti spomin kot rešeto avoir une mémoire de lièvre, n'avoir aucune mémoire
imeti slab spomin avoir une mauvaise mémoire, n'avoir pas de mémoire
imeti dober spomin za imena avoir la mémoire des noms
imeti slab spomin za imena être brouillé avec les noms
spomin ga zapušča sa mémoire lui fait défaut
obdržati kaj v spominu garder quelque chose en mémoire, retenir quelque chose
poklicati komu kaj v spomin rappeler quelque chose à quelqu'un, remettre quelque chose en mémoire à quelqu'un
poklicati si (zopet) kaj v spomin se remémorer quelque chose
ušlo mi je iz spomina cela m'est sorti de la mémoire
če me spomin ne vara si j'ai bonne mémoire

spomín memoria f ; recuerdo m ; remembranza f ; reminiscencia f ; conmemoración f

spomini pl memorias f pl
po spominu de memoria
v spomin na en memoria de, a la memoria de; en recuerdo de; en conmemoración de
spomin na preteklost evocación f del pasado
vtisnjen v spomin impreso en la memoria
slab spomin falta f de memoria, memoria f flaca
imeti slab spomin ser flaco de memoria
moj spomin je kot rešeto soy muy flaco de memoria
spomin iz mladosti recuerdo m de juventud (ozir. de la infancia)
krajevni spomin memoria f local
popotni spomini recuerdos m pl de(l) viaje
imeti dober (slab) spomin tener buena (mala) memoria
imeti kratek spomin ser corto de memoria
izbrisati iz spomina borrar de la memoria
imeti v spominu tener en memoria
izgubiti kaj iz spomina olvidar a/c, perder el recuerdo de a/c
obdržati kaj v spominu conservar (ali retener) en la memoria a/c
ohraniti lep spomin guardar grato recuerdo
imeti dober spomin za datume (za imena) tener buena memoria para (ali retener bien) las fechas (los nombres)
poklicati komu kaj v spomin (spomniti koga na kaj) recordar a alg a/c, hacer recordar a alg a/c
poklicati si kaj (zopet) v spomin recordar (ali recordarse de) a/c
slaviti spomin conmemorar
uiti iz spomina borrarse de la memoria
ušlo mi je iz spomina se me ha ido de la memoria
če me (moj) spomin ne vara si mal no recuerdo, si la memoria no me es infiel

spomínjati (-am) | spómniti (-im)

A) imperf., perf.

1. ricordare, rammentare, richiamare alla memoria:
to me spominja na nekdanje dni questo mi ricorda i bei vecchi tempi

2. spominjati na somigliare a, rammentare:
njegova soba spominja na brlog la sua stanza somiglia a una tana

B) spomínjati se (-am se) | spómniti se (-im se) imperf., perf. refl.

1. ricordare, rammentare; ricordarsi di, risovvenirsi di:
spomniti se matere ricordarsi della madre

2. (praznovati, obhajati) commemorare, celebrare:
letos se bomo spomnili pesnikove dvestoletnice quest'anno si celebrerà il bicentenario della nascita del Poeta

sporočíti to communicate, to let know, to inform, to give notice, to announce, to report; to tell; (uradno) to notify (komu kaj someone of sth); to send word; arhaično to apprise, to advise; to give intelligence

sporočíti, da... to leave word that...
naj kaj sporočim? do you want to leave any message?
sporočíti o svojem prihodu to send word of one's arrival
sporoči mi! send me word!