Franja

Beroea -ae, f (Βέροια) Beroja,

1. mesto v mak. Ematiji: Ci., L., Plin. Od tod subst. Beroeaeus -ī, m (Βεροιαῖος) Berojec, iz Beroje: L.; adj. Beroeēnsis -e berojski, iz Beroje: Pyrrhus Vulg.; subst. Beroeēnsēs -ium, m Berojci, preb. Beroje: Plin.

2. mesto v notranji Trakiji: Amm.

Bērȳtos (Bērȳtus) -ī, f (Βηρυτός) Berit, feniško obmorsko mesto severno od Sidona, za Avgusta rim. naselbina z italskim pravom Iulia Augusta Felix, ki je slovela po vinogradništvu (zdaj Bejrut): Mel., Plin., T. idr. Od tod adj. Bērȳtius 3 beritski, iz Berita: Suet., Aus. (ki napačno meri Bēry̆tius), uva, vinum Plin.; Bērȳtēnsis -e beritski: colonia Ulp. (Dig.).

beséda (-e) f

1. parola; termine; espressione:
domača, tuja beseda parola slovena; parola straniera, forestierismo
narečna beseda dialettalismo
iskrene, odkrite besede parole sincere
tolažilne besede parole di conforto
hude, ostre besede parole dure, aspre
grde, nespodobne besede parole sconce, parolacce
žaljive besede parole offensive
moška beseda parola d'onore
zadnje besede le ultime parole
v pravem pomenu besede nel vero senso della parola
ekspr. ploha, poplava besed fiume di parole
ekspr. da ne črhneš, ne zineš niti ene besede! non una parola!, acqua in bocca!
preiti od besed k dejanjem passare dalle parole ai fatti
to so same besede! besede, besede, besede! sono tutte chiacchiere!

2. (zagotovilo, obljuba) parola:
držati, izpolniti besedo essere di parola
prelomiti besedo mancare di parola

3. (govorni, pisni nastop v javnosti) parola; discorso:
sklepna, zaključna beseda govornika conclusione, parole conclusive dell'oratore
uvodne besede predavatelja parole introduttive del conferenziere, (parole) in apertura della conferenza
svoboda besede libertà di parola
dati, vzeti komu besedo dare, togliere a qcn. la parola
prositi, zahtevati besedo chiedere la parola
pustiti koga do besede lasciar dire, parlare qcn.

4. (izmenjava mnenj, pogovor) discorso, parola:
na sestanku je bila beseda o plačah nella riunione si è parlato, discusso dei salari
napeljati, zasukati besedo na kaj portare il discorso su qcs.
besedo je poprijel, povzel gost nel discorso è intervenuto l'ospite

5. (jezik, zvrst) lingua, linguaggio:
domača, materina beseda lingua slovena, lingua materna
govorjena, pisana beseda lingua parlata, lingua scritta
odrska beseda il linguaggio del teatro
tehniška beseda linguaggio tecnico

6. (besedilo) testo:
kantata na Kosovelove besede cantata su testo del Kosovel

7. (vloga pri odločanju) parola:
imeti dokončno, glavno, prvo besedo avere (sempre) l'ultima parola
imeti kaj besede pri čem avere una parte in qcs.

8. (mnenje, sodba) parola; (geslo, parola) motto, parola d'ordine;
njegova beseda veliko velja, zaleže la sua parola ha un gran peso
založiti, zastaviti besedo za kaj mettere, spendere una buona parola per
beseda da besedo una parola tira l'altra
beseda za besedo parola per parola
na besedo verjeti credere sulla parola
koga za besedo prijeti prendere qcn. in parola
ne da bi zinil besedo senza dir parola, motto

9. rel.
Beseda Verbo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zob za zob, to je naša beseda la nostra parola d'ordine è: dente per dente
človek redkih besed uomo di poche parole
pazi, da ne bo kakih besed vedi di non dar luogo a maldicenze
ni vredno besed non è il caso di parlarne
ne imeti lepe besede za koga non degnare qcn. di una buona parola
ne imeti, ne najti besed non avere, non trovare parole per
imeti besedo na jeziku avere la parola sulla punta della lingua
položiti komu besedo na jezik mettere la parola in bocca a qcn.
požirati nekoga besede pendere dalle labbra di qcn.
požreti, snesti besedo mancare alla parola, venir meno alla parola data
vzeti besedo z jezika, z ust togliere la parola di bocca
pog. vzeti besedo nazaj rimangiarsi la parola
izginiti brez besede sparire senza dir parola
ubogati na prvo besedo obbedire subito, senza fiatare
opletati z besedami parlare a vanvera
z drugimi besedami in altre parole
nobene besede! niti besede več! basta! non una parola!
konec, mir besedi! basta, non se ne parla più!
zadnja beseda še ni bila izrečena non è stata detta ancora l'ultima parola
zadnja beseda mode l'ultimo grido della moda
zadnja beseda znanosti le ultime conquiste, scoperte della scienza
imeti polna usta besed fare un gran parlare; non fare che lodarsi
beseda ni konj! domandare non costa niente
lingv. dvozložna beseda bisillabo
pregibna beseda parola variabile
tvorba besed formazione delle parole
vezana, nevezana beseda poesia, prosa
PREGOVORI:
besede mičejo, zgledi vlečejo verba movent, exempla trahunt
lepa beseda lepo mesto najde la parola gentile paga

Besidiae -ārum, f Bezidije, brutijsko mesto: L.

Besippō -ōnis, f Bezipon, hispansko mesto: Mel.

Bēssa -ae, f (Βῆσσα) Besa, mesto in pokrajina v Lokridi: Sen. tr.

Bēterrae -ārum, f Betere (zdaj Béziers), mesto v Narbonski Galiji: Mel., Plin. (v nekaterih izdajah Baeterrae). — Soobl. Bīterrae; od tod adj. Bīterrēnsis -e biterski; subst. de Bīterrēnsī (sc. civitate) Sid. z Biterskega; pl. Bīterrēnsēs -ium, m Biterci, preb. Biter: Sid.

Biblos samostalnik
1. (mesto v Libanonu) ▸ Büblosz [libanoni város]

2. (platforma za izposojo knjig) [könyvkölcsönző platform]

Bibracte -is, abl. -e, loc. -ī, n Bibrakt, glav. eduvsko mesto, pozneje Augustodūnum (zdaj Autun): C., Hirt.

Bibrax (le nom.), f Bibrakt, Bibraks, remsko mesto v belgijski Galiji (zdaj Bièvre): C.

Bidis -is, f Bidis, sicilsko mesto: Ci. Od tod adj. Bidīnus 3 bidski: palaestritae Ci.; subst. Bidīni -ōrum, m Bidci, preb. mesta Bidisa: Ci., Plin.

Bīgerra -ae, f Bigera, oretansko mesto v jugovzhodnem delu tarakonske Hispanije: L.

Bilbilis -is, acc. -im, abl. -ī Bilbilis,

1. fem. celtibersko mesto v tarakonski Hispaniji, kjer se je rodil pesnik Marcijal (Baubola): Plin., Mart.

2. masc. reka v tarakonski Hispaniji (pri Mart. Salō): Iust.

Bingium -iī, n Bingij, mesto v belgijski Galiji ob Navi (nasproti današnjega Bingna): T., Amm.

Bīthȳnī -ōrum, m (Βιϑυνοί) Bitinci, traško ljudstvo, ki se je iz Trakije preselilo čez Bospor na severno obalo Male Azije: N., T. idr.; sg. Bīthȳnus -ī, m Bitinec: Plin., Val. Fl. Od tod

I. adj.

1. Bīthȳnus 3 bitinski, iz Bitinije, v Bitiniji: carina, negotia H., campi Cat., caseus Plin., mare T., Bīth. tyrannus, equites Bĭthōnī Iuv.

2. Bīthȳnius 3 bitinski, iz Bitinije: Varr., Col.; večinoma kot subst.
a) Bīthȳnia -ae, f Bitinija, α) (sc. terra) pokrajina ob Črnem morju od Bospora proti jugu do Olimpa pri Brusi in proti vzhodu do Amastride, najprej samostojno kraljestvo, po l. 75 pa rim. provinca: Ci., N., T. idr., socii Bithyniae Ci. ep. zakupniki za Bitinijo. β) (sc. insula) otok, sicer imenovan Thȳnias: Plin.
b) Bīthȳniī -ōrum, m Bitinci: Prusiae regis Bithyniorum filius Plin.

3. Bīthȳnicus 3 (Βιϑυνικός) bitinski, iz Bitinije: societas Bith. Ci. ep. = socii Bith. (gl. spredaj), civitates Plin. iun., Volusius Bith. Iuv. — Kot častni cognomen Bīthȳnicus Bitinski, npr. Q. Pompeius Bith. Kvint Pompej Bitinski, ki je l. 75 Bitinijo naredil za rim. provinco: Ci., in njegov sin A. Pompeis Bith. Avel Pompej Bitinski: Ci. ep.

— II. subst. Bīthȳnis -idis, f (Βιϑυνίς)

1. = Bitinka: O.

2. = Bitinida, mesto
a) na otoku Bitiniadi (Bīthȳnias) v Črnem morju: Mel.
b) v Trakiji: Mel.

Biturīgēs -um, m Biturigi, kelt. ljudstvo v Akvitaniji južno od Loare: L. Delilo se je na dva rodova: Biturīgēs Vīviscī Biturigi Viviski z glavnim mestom Burdigalo (zdaj Bordeaux): Plin., in Biturīgēs Cubī Biturigi Kubi (pri C. in Sid. le Biturīgēs) z glav. mestom Avarikom (Avāricum), pozneje Biturigami (Biturīgae), zdaj Bourges: Plin.; sg. Biturīx -īgis, m Biturig: Lucan. Od tod adj. Biturīcus 3 bituriški: vitis Col., Isid., Biturīgiacus 3 bituriški: vitis Plin.; subst. Biturīgae -ārum, f Biturige, glav. mesto Biturigov Kubov: Amm., Sid.

Bīzanthē (N.) in Bīsantē (Mel., Plin.) -ēs, f (Βισάνϑη) Bizanta, Bisanta, traško mesto ob Propontidi, pozneje Rhaidestos.

Bizōnē -ēs, f Bizona, traško mesto: Mel., Plin.

Blanda -ae, f Blanda,

1. primorsko mesto v Lukaniji: Mel., Plin. Soobl. Blandae -ārum, f Blande: L.

2. primorsko mesto v tarakonski Hispaniji: Mel. Soobl. Blandae -ārum, f Blande: Plin.

Bocchōrum -ī, n Bokhor, glav. mesto večjega Balearskega otoka: Plin.