Franja

barcamenarsi v. rifl. (pres. mi barcameno) spretno ravnati, previdno krmariti, lavirati, znajti se:
riesce a barcamenarsi fra l'ufficio e la casa spretno krmari med delom v pisarni in domom

Batāvī -ōrum, m Batavci, kelt. ljudstvo, ki se je s prvotnih bivališč preselilo na otoke v renskem poustju; zato se imenuje pokrajina med Renom in Valo insula Batavorum: C., T. idr.; sg. Batāvus -ī, m Batavec: Mart.; kolekt.: Sil., Iuv. Od tod adj. Batāvus 3 batavski: spuma Mart., aurem habeo Batavam Mart. neomikano uho.

Baulī -ōrum, m (Βαῦλοι, po mitu iz βοῦς in αὐλή, ker naj bi Herkul ugrabljeno govedo spravil v Gerionove staje) Bavli, kraj, ki je obsegal več vil med Mizenom in Bajami v Kampaniji: Varr., Ci., Sil. — Prvotna obl. Boaulia (Boālia) -ium, n: Symm., Serv.

beato

A) agg.

1. blažen:
beato lui! blagor njemu!
beato fra le donne blažen med ženami
beato chi lo vede! kdo ga pa sploh kdaj vidi!, saj ga ni nikdar na spregled!
uomo beato iron. butec
quel beato uomo è la mia rovina ta božji človek me bo ugonobil

2. relig. blažen:
la Beata Vergine Blažena devica Marija

B) m (f -ta) relig. blaženi, blažena

bedénje staying up, sitting up; being awake; religija vigil; arhaično wake, waking state

med spanjem in bedénjem half-awake; half-asleep

bed-post [bédpoust] samostalnik
posteljni stebriček

between you and me and the bed-post strogo zaupno, med nama ovedano

Bēdriacum (T.), tudi Bētriacum (Suet., Aur., Eutr.) in Bēbriacum (Iuv.), -ī, n Bedriak, Betriak, Bebriak, vas v Italiji med Kremono in Mantovo, bojišče v vojni med Otonom in Vitelijem. Od tod adj. Bēdriacēnsis -e bedriaški: Plin., acies, campi T.; Bētriacēnsis -e betriaški: acies Suet.; Bēbriacus 3 bebriaški: Prisc.

Bekanntenkreis, der, krog znancev, im Bekanntenkreis med znanci

bela halja frazem
(zdravnik) ▸ fehér köpeny [orvos]
Tudi med odraslimi je veliko takih, ki jim strah pred belimi haljami onemogoča potrebno skrb za zdravje. ▸ A felnőttek közül is sokan azért nem mennek orvoshoz akkor sem, amikor kellene, mert félnek a fehér köpenytől.

Belgae -ārum, m Belgijci, skupno ime vseh germanskokeltskih ljudstev med Marno, Seno in Renom: C., Mel., Plin., T.; sg. (kolekt.) Belga -ae, m Belgijec: Lucan., Cl., Sid. Od tod adj. Belgicus 3 belgijski: esseda V., calami Plin., Gallia Belgica Plin. = subst. Belgica -ae, f: Plin., T. belgijska Galija, Belgija; subst. Belgium -iī, n Belgij, zahodni del belgijske Galije: C., Hirt.

Bellovacī -ōrum, m Belovaki, kelt. ljudstvo v belgijski Galiji med Seno, Somo in Oazo v pokrajini današnjega Beauvaisa: C., H., Plin.

bellum -ī, n (st.lat. duellum; prim. gr. δαΐ Hom. v boju, δάιος, δήιος sovražen, sovražnik, lat. indūtiae)

1. vojna, vojska (= vojskovanje): inter pacem et bellum medium nihil Ci.; z adj.: domesticum Ci., intestinum L., domesticum et intestinum Ci., bella domestica et externa Ci., bellum civile Ci., N., S. civilna, državljanska = med sodržavljani, domača, bella civilia H., Lucan., b. sociale N., L. epit. zavezniška, piraticum Varr., Ci., navale Ci. pomorska, terrestre L. kopenska, na kopnem, Peloponnesiacum, Punicum Ci., Peloponnesium N., Iugurthinum S., H. jugurtinska, z Jugurto; nam. adj. z objektnim gen.: b. Samnitium L. s Samničani, trium regum bella L. s tremi kralji, bellum Helvetiorum C.; s cum: novum cum Antiocho instabat bellum L., bellum Romanorum cum Philippo L., bella cum sociis Ci.; adv.
a) loc. belli Ter., Ci. v vojni, nav. v zvezi domi bellique (star. aliteracija domi duellique), belli domique, s premeno domi belloque, bello domique L. doma in na vojski, t.j. o miru in vojni, tako tudi vel domi vel belli Ci. ali vel belli vel domi Ap.
b) abl. z in, če je subst. osamljen: in bello Ci., in bello … in pace S., L.; redkeje, če je subst. v zvezi s kakim atrib.: in civili bello, in bello praedonum Ci. ali in eo bello, in bello Philippi L. = med … vojno, pod … vojno, sredi vojne; toda Veienti bello, Pyrrhi bello, bello Romanorum Ci. ali bello Cassiano C., eo bello, bello, quo …, bello Romano, Africo, trium regum bellis L., bello Antiochi Aur. = ob … vojni, za … vojne (vojn); bellum v reklih z glagoli: bellum gerere Ci., C., S., N., L. idr. vojno vojevati, vojevati (se), vojskovati (se), bellum ducere Ci. ep., C., L., H. ali bellum trahere Ci., S., L., Cu. idr. vojno raztezati, bellum facere C., Fl. vojno (za)snovati, bellum facere alicui N., T., Iust. v vojno zaplesti koga, zavojevati koga, bellum inferre alicui Ci. ep., N., Cu. idr. ali contra aliquem (npr. contra patriam) Ci. z vojsko dvigniti se (iti) nad koga, bellum inferre in Italiam C., N. vojno zanesti v Italijo, bellum parare, apparare, comparare Ci. pripravljati se na vojno, bellum concitare, excitare, suscitare, movere, commovere, indicere Ci. (gl. pri teh glagolih), de bello cogitare C. misliti na vojno, bellum administrare Ci., C. idr. vojno voditi (kot vrhovni poveljnik).

2. bitka, boj, spopad: S., L., Cu. idr.: ingentem pugnam, ceu cetera nusquam bella forent, … cernimus V.; met. pl. bella (velika) vojna krdela: Danubius duratus glacie ingentia tergo bella transportat Plin. iun.

3. pren. vojska, boj = prepir, kreganje, sovražnost: bellum tribunicium L. prepir s tribuni, parietibus meis bellum intulistis Ci., cum omnibus improbis aeternum bellum esse susceptum Ci., Venus bella movet H. ljubezenske spletke, bellum indicere philosophis, ventri bellum indicere H., defunctus bello barbitos H. ko je doslužila. — Pooseb. Bellum Vojna, bog vojne: Enn., mortiferum in limine Bellum V., Belli postes portaequae H. (o Janovem svetišču).

benediktinec samostalnik
(pripadnik samostanskega reda) ▸ bencés szerzetes, Benedek-rendi szerzetesMed samostanskimi redovi je najstarejši red benediktincev. ▸ A bencés a legrégebbi szerzetesrend.
V teku stoletij so benediktinci večkrat obnovili samostan. ▸ Az évszázadok során a bencések többször átépítették a kolostort.

bénéfice, populaire bénef [benefis, benɛf] masculin dobiček; korist; dohodek; prihranek; ugodnost; pravica, privilegij

bénéfices de l'année letni prebitek
bénéfice brut, net bruto, neto dobiček
bénéfice des circonstances attenuantes pravica do olajševalnih okolnosti
bénéfices pluriel commerciaux, industriels poslovni dobiček
bénéfice ecclésiastique (cerkvena) nadarbina, beneficij, prebenda
bénéfice d'exploitation prometni dobiček
bénéfice de gestion prihranek pri upravnih stroških
bénéfice de placement dobiček iz naložb kapitala
bénéfice du pauvre pravica, privilegij revnih
sous bénéfice d'inventaire s pridržkom naknadne preveritve
distribution féminin d'un bénéfice, répartition féminin de bénéfice delitev dobička
excédent masculin de bénéfice presežek v dobičku
impôt masculin sur les bénéfices davek na dobiček, na dohodke
marge féminin de bénéfice (brut) marža, razlika med prodajno in kupno ceno
part féminin de bénéfices delež na dobičku
participation féminin aux bénéfices udeležba pri dobičku
donner un spectacle au bénéfice de prirediti predstavo v korist ...
être intéressé aux bénéfices biti udeležen pri dobičku
faire de beaux bénéfices, (populaire) faire du bénef doseči (lep) dobiček
il a été élu au bénéfice de l'âge bil je izvoljen, ker je bil najstarejši
rapporter des bénéfices donašati dobiček

Berenīcē (Beronīcē), v sinkop. obl. Bernīcē -ēs, f (Βερενίκη, Βερονίκη, mak. Φερενίκη, od tod žensko ime Veronica Veronika) Berenika, Beronika, Bernika,

I. gr. žensko ime. Poseb.

1. hči kirenskega kralja Mage (Magas), žena kralja Ptolemeja III. Evergeta, za čigar rešitev je bogovom žrtvovala svoje lepe kodre, ki so bili kot ozvezdje uvrščeni med zvezde na severni polobli: Hyg., Iust. (po Plin. je Berenices crinis neko drugo ozvezdje na južni polobli). Od tod adj. Berenīcēus (Beronīcēus) 3 bereniški, beroniški, Berenikin, Beronikin: vertex Cat.

2. hči judovskega kralja Agripe I., žena Heroda Halkidskega, po čigar smrti je bila osumljena, da ima krvoskrunsko razmerje s svojim bratom Agripo II., pozneje pa je bila ljubica ces. Tita: Iuv., T., Suet.

3. Grkinja s priimkom Callipatra: Val. Max., Plin.

— II. gr. mestno ime.

1. mesto v Kirenajki, prej Hesperis ali Hesperia (zdaj Benghazi): Plin., Amm. Od tod subst. Berenīcis -idis, acc. -ida, f pokrajina okoli Berenike, pesn. = Kirenajka: Lucan., Sil.

2. mesto v Arabiji ob Elanskem zalivu (sinus Aelanites): Mel.

3. mesto ob Rdečem morju z vzdevkom Epidires (ἐπὶ δειρῆς): Mel., Plin.

4. mesto v Trogloditiki z vzdevkom Panchrysos): Plin.

5. tržišče med Egiptom in Trogloditiko: Plin.

Beringova ožina stalna zveza
(ožina med Azijo in Severno Ameriko) ▸ Bering-szoros
Sopomenke: Beringov preliv

Beringov preliv stalna zveza
(ožina med Azijo in Severno Ameriko) ▸ Bering-szoros
Sopomenke: Beringova ožina

berlinski zid frazem
1. tudi z veliko začetnico, zgodovina (ločnica med vzhodom in zahodom) ▸ berlini falStvari lahko spreminjamo na bolje - to je sporočilo padca berlinskega zidu. ▸ Jobbra fordulhatnak a dolgok – ez a berlini fal leomlásának az üzenete.Padec Berlinskega zidu je zaznamoval preobrat v svetovni zgodovini. ▸ A berlini fal leomlása fordulópontot jelentett a világtörténelemben.

2. (simbol delitve) ▸ berlini falGibanje za enake pravice je ostro protestiralo, češ da načrtujejo apartheidski berlinski zid. ▸ Az egyenlőségi mozgalmak határozottan tiltakoztak, véleményük szerint apartheid célokat szolgáló berlini falat terveznek.

besed|a [é] ženski spol (-e …)

1. das Wort [ množina za besede v stavku: Worte, množina za nepovezane/posamezne besede: Wörter] (častna Ehrenwort, ključna Schlüsselwort, modna Modewort, osnovna Grundwort, posebej priljubljena Lieblingswort, živa das gesprochene Wort); (besedilo) das Wort
sklepna besed das Nachwort
spremna besed das Geleitwort

2. vezana, nevezana: die Rede (gebundene Rede, ungebundene Rede)

3. religija das Wort (Gospodova Wort des Herrn, Božja Wort Gottes/Gottes Wort)
deset besed die zehn Worte

4. pri učenju jezikov: die Vokabel
učiti se besede Vokabeln lernen
lingv. das Wort (trizložna dreisilbiges Wort, samostalniška substantivisches Wort, narečna mundartliches Wort)
črkovati/podčrtavati besede (bestimmte) Wörter buchstabieren/unterstreichen
beseda:
mož beseda ein Mann von Wort
žal besed ein böses Wort (med nama ni bilo žal besede unter uns ist kein böses Wort gefallen)
|
beseda je o … es ist die Rede von …
beseda je nanesla na … die Rede kam auf …
beseda je dala besedo ein Wort gab das andere
beseda ni konj Fragen steht jedem frei
vsaka beseda je odveč jedes Wort ist zu schade
|
o tem sploh ni tekla beseda davon war keine Rede
častna beseda das Ehrenwort
besede:
dolžina besede die Wortlänge
pomen besede die Wortbedeutung
zadnji glas besede (izglasje) der Auslaut
v pravem pomenu besede im wahrsten Sinne des Wortes
niti besede kein (einziges) Wort, nicht ein Wort (niti besede ni rekel o tem das erwähnte er mit keinem Wort)
ne privoščiti niti besede keines Wortes würdigen
ne imeti nobene besede figurativno nichts zu sagen haben, nichts zu bestellen haben (pri bei), nichts zu melden haben
ni vredno besede (es) ist nicht der Rede wert
|
besedo, dve ein paar Worte
samo besedo! nur ein Wort!
dati/vzeti besedo das Wort erteilen/entziehen
imeti besedo das Wort haben
imeti glavno besedo das große Wort haben
imeti zadnjo besedo das letzte Wort haben
držati besedo zu seinem Wort stehen, das Wort halten
poprijeti besedo das Wort ergreifen
požreti besedo das Wort nicht halten
prelomiti besedo wortbrüchig werden
dal sem (komu) besedo ich bin bei (jemandem) im Wort
spregovoriti odkrito/resno besedo (s kom) ein offenes/ernstes Wort reden (mit jemandem)
reči dobro besedo za (koga) für (jemanden) ein (gutes) Wort einlegen
vzeti besedo iz ust/z jezika das Wort aus dem Mund/von der Zunge nehmen
|besed|e množina:
pohvalne besede Lobesworte
prazne besede leere Worte
|
izbira/izbor besed die Wortwahl
nimam besed! mir fehlen die Worte! ich bin sprachlos!
ne izgubljaj besed! spar dir die Worte!
ne izgubljati besed kein Wort über … verlieren
obračati besede v ustih das Wort im Munde herumdrehen
krčevito iskati besede nach Worten ringen
požirati besede koga (jemandem) am Mund hängen
|
brez besede oditi: wortlos, ohne ein Wort (zu sagen)
brez besed wortlos
osupel: sprachlos; karikatura: ohne Worte
ostati brez besed: ostal je … es hat ihm die Rede verschlagen
do besede:
priti do besede zu Wort kommen
pustiti do besede sprechen lassen
k besedi:
prijaviti se k besedi sich zu Wort melden
prijava k besedi die Wortmeldung
|
na besedo verjeti/ubogati: aufs Wort
na besede koga ne dam veliko auf (jemandes) Worte gebe ich nicht viel
|
od besede do besede Wort für Wort
preiti od besed k dejanjem den Worten Taten folgen lassen
|pri besedi:
ko sem že/ravno pri besedi da ich gerade das Wort habe
|
s svojimi besedami mit eigenen Worten
povedati s svojimi besed wiedergeben, zgodbe: nacherzählen
|v besedo:
seči/skočiti v besedo ins Wort/in die Rede fallen
|
v besedi in sliki in Wort und Bild
v nekaj besedah mit wenigen Worten
v dveh besedah mit zwei Worten
|
z besedo na dan! heraus mit der Sprache!
priti z besedo na dan mit der Sprache herauskommen
z besedo in dejanjem in/mit Wort und Tat
z besedami na nakaznici/čeku: in Worten
z drugimi besedami mit anderen Worten
izraziti z besedami in Worte kleiden
|
prijeti za besedo beim Wort nehmen
prositi za besedo ums Wort bitten

best² [best] samostalnik
najboljše, najprimernejše

the best najodličnejši, najboljši ljudje
at the best v najboljšem primeru
the very best najboljše od vsega
to be at one's best biti na višku
bad is the best nič dobrega ne moremo pričakovati
to do one's best do skrajnosti se potruditi
to get (ali have) the best of the bargain napraviti dobro kupčijo
make the best of your way home glej, da boš čimprej doma
to make the best of a bad bargain (ali job, business, of it) pogumno prenašati udarce usode, ne biti malodušen, ne obupati, ne zgubiti glave
to try one's best na vso moč se truditi
to the best of my power kolikor zmorem
the best is the enemy of good prevelike zahteve ovirajo napredek
with the best med najboljšimi
to have the best of both worlds izkoristiti obe možnosti
my best, my Sunday best moja najboljša, praznična obleka