Franja

zvelíčati (religija) sauver, procurer le salut (éternel)

zveličati se assurer son salut (ali le salut de son âme), sauver son âme, être sauvé

zveličáven qui procure le salut

edino qui seul procure le salut

zvonárstvo (-a) n arte del fondere le campane

zvrtéti se tourner, avoir le vertige

zvrtelo se mi je j'ai le vertige, la tête me tourne
rado se mi zvrti je suis sujet à des vertiges

žabáriti (-im) imperf. cacciare le rane

žalováti être affligé de, s'affliger de, être plongé dans l'affliction (ali dans la tristesse) ; pleurer (la mort ali la perte de) quelqu'un, porter le deuil; déplorer (ali regretter) la perte de quelque chose

ženitováti (-újem) imperf. festeggiare le nozze; partecipare alla festa nuziale

žénstvo (-a) n le donne; la donna

žepnína (-e) f denaro per le piccole spese; pog. paghetta, mancetta

нешто (lj.) mar, ali; le če, kvečjemu

a veznik

1. vendar, ampak: doch sogar (a še strokovnjak komaj ve za to doch sogar ein Fachmann kennt das kaum); doch nur (berem že, a le kriminalke ich lese schon, doch nur Krimis)
a ne X doch kein X (besede, a ne dejanja Worte, doch keine Taten)

2. a zdaj und nun (prej so ga slavili, a zdaj … früher wurde er gefeiert, und nun …)

3. ampak: aber (majhen, a dober klein, aber fein; kratek, a strupen govor eine kurze, aber giftige Rede)
a (le) zakaj aber warum (denn)

à [a] préposition; spojitev à + lev au, à + lesv aux

1. dajalnik:

l'alcool nuit à la santé alkohol škoduje zdravju

2. posest, pripadnost:

ce stylo est à moi ta nalivnik je moj
il a une voiture à lui on ima svoj (lasten) avto
c'est à moi de l'aider moja dolžnost je, jaz sem na vrsti, da mu pomagam

3. kraj, razdalja, smer, cilj:

à Paris v Pariz(u)
à la campagne na deželi
aller à la ville iti v mesto
à l'entrée pri vhodu
à cinq kilomètres d'ici pet kilometrov od tod
de la tête aux pieds od glave do nog
jeter à l'eau vreči v vodo
se mettre à l'ouvrage lotiti se dela
se mettre à table sesti za mizo k obedu
tirer à sa fin iti h koncu, h kraju

4. čas: o, ob, v, na

à l'aube ob zori
au printemps spomladi
à demain! na svidenje jutri!
à l'heure qu'il est ob tej uri
à six heures ob šestih
à la longue sčasom(a)
à sa mort ob njegovi smrti
à ce moment v tem trenutku
louer à l'année najeti na leto
faire du cent à l'heure voziti (z avtom) 100 km na uro
renvoyer à huitaine odložiti za teden dni

5. način, sredstvo, orodje:

à la mode po modi
à mes frais na moje stroške
à vos souhaits! na zdravje! (rečemo osebi, ki je kihnila)
pas à pas korak za korakom
machine féminin à écrire pisalni stroj
vache féminin à lait molzna krava
aller à bicyclette, à pied iti s kolesom, peš
acheter à crédit kupiti na kredit
boire à la russe piti po rusko (eksati in odvreči kozarec)
blesser à mort smrtno raniti
pêcher à la ligne loviti ribe na trnek
se sauver à la nage rešiti se s plavanjem
vendre au poids prodajati na težo, po teži

6. cena:

à 5 francs po 5 frankov
à 10 francs la pièce po 10 frankov kos
au prix de fabrique po tovarniški ceni
à aucun prix za nobeno ceno, nikakor
à tout prix za vsako ceno
à moitié prix za polovično ceno
à vil prix za smešno nizko ceno

7. pred nedoločnikom:

j'ai à écrire moram pisati
maison féminin à vendre hiša na prodaj
il commence à lire začne brati
ce travail laisse à désirer to delo je pomanjkljivo
il est le premier à venir et le dernier à s'en aller on prvi prihaja in zadnji odhaja
à le voir, on dirait ... če ga človek vidi, bi rekel ...

8. vzkliki:

au feu! gori!
au diable! k vragu!
à moi! (semkaj) k meni!
au voleur! tat! primite tatu!
à la vôtre! na vaše zdravje!

ā, ab, abs

1. osnovna obl. ap (prim. aperio) se je omehčala v ab, ki je bila sprva edina obl., pozneje se je uporabljala zlasti pred samoglasniki in pred h, včasih tudi pred soglasniki, toda redko pred b, f, g, m, p, q, v.

2. razširjena obl. abs iz aps = gr. ἄψ stoji pred c, t, q, kot predlog le v zvezi abs te (poleg katere sta tudi ab te in ā te), sicer v sestavljenkah, npr. abscondo, abstineo, absque; abs se je skrajšal v glagolu asporto v as, nato v ā (z nadomestno dolžino za odpadli bs, oz. s, npr. v āverto iz asverto). Od Avgustove dobe naprej se uveljavi pisava a pred soglasniki, ab pred samoglasniki in pred h: a tergo, ab illo, ab hostibus.

A. prislovno v sestavljenkah

1. = od, stran od: abdere, abducere, aberrare, abicere, abire, abesse, abrumpere, absolvere, abscidere, āvertere.

2. = do konca, docela, popolnoma: abuti, absumere.

3. ne-, malo-, slabo-: absimilis, absurdus, abuti, abnormis, āmēns.

B. kot praep. z abl. (od kod? — določa izhodišče)

I. krajevno

1. od, tam od, iz bližine česa, predvsem priglagolih premikanja, kakor abire, discedere, recedere idr.: ab aratro arcessebantur Ci., maturat ab urbe proficisci C., frumentum ab Asia comportare C., a fundamentis N. do tal, trahere ferrum a vulnere O. iz ..., telum ab radice revellere V. s korenino (vred); vocem trahere a pectore V. globoko iz prsi, ab armis discedere C. ali recedere Ci., surgere a cenā C., ab signis absistere C., a sole abire Ci. s sonca stopiti, paululum a sole (sc. recede) Ci., exercitum ducere ab Allobrogibus C. z alobroške strani; tako tudi pri mestnih imenih = stran od, izpred izpod, iz okolice (sam abl. = iz): exercitu ab Alba accito L., Libo a Brundisio discessit C. iz brundizijske luke, ab Gergovia discedere C. izpred, izpod (po neuspešnem obleganju), victor ab Oechalia (sc. rediens) O., phalanx ibat a Tenedo V., ab Sardibus proficisci L., ab Roma (= a Romanis) legatos venisse L., a Laodicea litteras accepisse Ci.; pogosto ab aliquo (zlasti a me, a te, a se, a nobis, a vobis) od koga proč = iz hiše koga: a fratre quae egressa est meo Ter. iz hiše mojega brata, foris concrepuit hinc a vicino sene Pl., a Pontio Ci. ep. iz Poncijeve hiše, quisnam a nobis egreditur foras? Ter., domo abs te afferto Pl., venit (Pompeius) etiam ad me in Cumanum a se Ci. ep. (pri nadalj. III., 3.). Posledica premikanja je razdalja: longe abesse a finibus C., procul a patria V., (Sulmo) milia novies distat ab urbe decem O., pren. o razdalji (= razliki) v činu in vrsti: proximae a nobis partes Cu. za nami, alter ab illo V. za njim, alter ab undecimo annus V. = dvanajsto, heros ab Achille secundus H. za Ahilom, potentiā secundus a rege Auct. b. Alx., quartus ab Arcesila Ci., ab Iove tertius Aiax O.; pogosto pri glag.: abhorrere, distare, differe ab aliquo (ab aliqua re) Ci.; abalienatus a nobis, aversus a vero, avolsus a meis Ci., mutatus ab illo V. različen od ..., non (haud) ab re est L. ni daleč od stvari = spada k stvari, je primerno. koristno; ab re consulere Fl. dajati škodljiv nasvet.

2. s premaknjenega stališča na videz na vprašanje kje? = na, v, s (z gen.) idr.: erat a septentrionibus collis C. od severa = na sever, severno, ab labris argento circumcludunt (cornua) C. z robov = na robovih, ab alto caelo V., residens flevit ab arce Pr., securus ab alto spectator Lucan., sagittae pendent ab umero Ci., ali pendēre a malō V. z rame, z jambora = na rami, na jamboru, prim.: columbam suspendere a mālo V. obesiti (da visi z jambora) na jambor, ab summo incipere Pl. pri, a caudā de ovo exire Plin. z repom naprej, Gallia attingit ab Sequanis Rhenum C. s sekvanske strani, sl. navadno: na sekvanski strani, castra munita a porta decumana C. na strani dekumanskih vrat, pri dekumanskih vratih, a dextra C. z desne, na desni, ab ea parte C. z one strani, na oni strani, ab infimo C. od spodaj navzgor, tudi: prav spodaj, ab utroque viae latere Sen. ph., a Delta transire Auct. b. Alx. na strani, kjer je delta, pri delti, ab Romanis cecidere ducenti equites L. na rimski strani, nonnulli ab novissimis proelio excessere C. v ozadju (ne part.!); poseb. voj.: a fronte Ci., C. spredaj, a tergo Ci., C., L. zadaj, a latere (lateribus) Ci., C. s strani, na strani, z boka (npr. napasti sovražnika), a dextro cornu C. na desnem krilu, a novissimo agmine C. v ozadju, ab milibus pasuum minus duobus castra posuerunt C. v razdalji ... korakov; tako tudi pri geogr. izrazih: Cappadocia, quae patet a Syria Ci. iz Sirije, na sirski strani, ab occasu et ortu solis L. na zahodu in vzhodu, pinus succendit ab Aetna O. na Etni; pren.: ab omni parte beatum H. v vsakem oziru. Poseb.: stare ab aliquo N. ali esse, facere, sentire ab aliquo Ci. na koga strani stati, biti ob kom, za koga, vleči s kom, hoc est a me Ci. to je zame, meni v prid, vir ab innocentia clementissimus Ci.

II. časovno

1. od, začenši: ab hora tertia bibebatur Ci., ab hora septima ad vesperum C., a mane ad noctem usque Pl., a consulatu eius usque ad extremum tempus N., a puero N. ali a pueris Ter., Ci. ali a pueritia, ab ineunte aetate Ci. od mladih let = pesn. a parvulo Ter., a teneris V.; augures omnes usque a Romulo Ci. od Romula naprej, centesima lux est haec ab interitu Clodii Ci., ab initio, a principio Ci., ab integro Ci. znova, a Chao V., ab urbe condita Ci., L. od ustanovitve mesta, ab incenso Capitolio S. po požaru, a Sulla et Pompeio consulibus Ci. po konzulatu, ab ovo usque ad mala H., Romani usque ab sole orto in multum diei stetere in acie L.

2. occ. brž (takoj, precej) po: ab re divina mulieres apparebunt Pl., a prima obsidione ad Caesarem confugerat C. takoj po začetku obleganja, ab his praeceptis contionem dimisit L., ab hoc sermone dimissus Cu., recens ab incendio L., surgit (tacuit) ab his O. po teh besedah, pulli a matre Col.

III.pren.

1. vzročno
a) (redko) pri glag. v act.: od, po: haec litterata est, ab se cantat, cuia sit Pl., cum (mundus) ipse per se et a se et pateretur et faceret omnia Ci., a se instituere Col. sam poučevati; pogosteje pa
b) pri logičnem subj. v pass. razmerju: od, (včasih) po (če stavka ne slovenimo rajši aktivno); toda a(b) le pri osebah ali poosebljenih pojmih (sicer abl. instrumenti): vinci ab Aenea V., doceri, laudari, reprehendi, interfici, occīdi ab aliquo Ci., rex a suis appellatur C., laudatur ab his, culpatur ab illis H., credas non de puero scriptum, sed a puero Plin. iun., ita generati a natura sumus Ci., efflagitatus a provincia Ci., a legibus delicta puniri L., animus ab ignavia atque socordia corruptus est S. Od tod tudi pri act. intr. glagolov s pass. pomenom: mare a sole collucet (= illustratur) Ci., se ita a patribus didicisse (= doctos esse) C., pati ab aliquo (gr. πάσχειν ὑπό τινος) C., ab aliquo (ab aliqua re) interire Ci. ali perire Ci., Pr., Plin. ali mori Val. Fl., Fl. ali Cadere O., T., Suet. ali occīdere O., perire a morbo N. za boleznijo, ab aliquo vēnire Ci., Q., salvere (= salutari) ab aliquo Ci. ep.; tako tudi pri glag. dobiti, vzeti, zahtevati, slišati, izvedeti ipd.: summos honores a populo Rom. adipisci Ci., pecuniam ab aliquo sumere, capere Ter. ali accipere Ci., N., ferre aliquid a tuturibus Ci., a Sequanis impetrat C., hoc a vobis populus Rom. exspectat Ci., praemia ab se exspectarent C., audivi a maioribus natu Ci., audiere ab novo duce novum consilium. L., timere ab aliquo Ci. Včasih nam. dat. pri gerundivu, zlasti za predhodnim drugim dat.: fortis et a vobis conservandus vir Ci., quibus (viris) est a vobis consulendum Ci. Redko pri adj. in Subst.: ab simili clade profugus L., inops urbs ab obsidione L., ferox ab re bene gesta L. po ..., a radiis sideris niger O. počrnel od ..., tempus a nostris triste malis O. moten od ..., murus ab ingenio notior ille tuo Pr., mammosa Ceres est ipsa ab Iaccho Lucr., ab illo iniuria Ter. storjena od ..., plaga ab amico Ci., a bestiis ictus Ci., fulgor ab auro Lucr.

2. pri pojmih izhajanja in izviranja: iz, od: ille a Iove ortus filius Ci., ortus a Pylaemene N., ab Sabinis bellum ortum L., qui nascentur ab illis V., generari et nasci a principibus T., a M. Tullio esse Ci.; tudi brezglagola: Decius ab illis Muribus Ci. iz rodbine ..., Belus et omnes a Belo V. in vsi Belovi potomci; pri subst.: amicitiae ortus a natura Ci., ab ipso Rheno iactabat genus Pr.; pren.: facinus natum a cupiditate Ci., nostri illi a Platone et Aristotele Ci. Platonovi in Aristotelovi učenci, qui sunt ab ea disciplina Ci. iz one filozofske šole. Pogosto nam. adj.: nostris ab ovilibus agnus V., dulces ab fontibus aquae V. voda, zajeta iz vrelcev (fontium aquae = voda v vrelcih); pri mestnih imenih: Turnus Herdonius ab Aricia (= Aricinus) L. iz Aricije, coloni a Velitris (= Veliterni) L., legati ab Ardea (= Ardeates) L., pastor ab Amphryso (= Amphrysius) V.; podobno pri osebnih imenih: a Pyrrho perfuga Ci., legati ab Alexandro Ci., ab Attalo Cretenses sagittarii L.; occ. pojasnjuje
a) po kom ali čem se kaj imenuje ali etimološko izvaja: po, iz: tribus appellavit a tributo, Quirites a Curibus appellati, puero ab inopia Egerio inditum nomen L., cum locupletes assiduos appellasset ab aere dando Ci., Chaoniam omnem Troiano a Chaone dixit V., a Thybri Itali fluvium Thybrim diximus V., acquirere est ab „ad“ et „quaerere“ Varr.
b) vzrok, nagib: zaradi, iz: ea cura intentos habebat romanos non ab ira tantum, quam quod ... L., ira ab accepta clade L., arcus ter maesta movit ab ira Sil., ab odio, a spe L., neglegentius ab re gesta ire L.; sem sodi tudi pesn. zveza ab arte z umetnostjo, umetelno: O., turben, quem celer adsueta versat ab arte puer Tib., falcatus ab arte ensis Sil.

3. pri pojmih ločevanja, odvračanja, zadrževanja ipd.: secerne te a bonis Ci., secerni autem blandus amicus a vero ... potest Ci., mons ..., qui Avernos ab Helvetiis discludit C., Gallos ab Aquitanis Garumna flumen ... dividit C., suum consilium ab reliquis separare C., urbem ab arce intersaepire L., tironem a veterano dissociant T., homines ab iniuria arcere Ci., coerceri ab effusa praedandi licentia L. ali libidines a liberis et a coniugibus Ci., a periculo prohibere rem publ. Ci., prohibitus es a tuis aedibus Ci., continere suos a proelio C. ali animos a libidine S. ali se a supplicio Ci., tenere manus ab aliquo O., temperare a lacrimis V., a Venere se liberaverunt Ci., pri adj.: provincia a praedonibus libera, res familiaris casta a cruore civili, Messana ab his rebus vacua atque nuda Ci.; occ. pri pojmih varen, zavarovan: proti, zoper (pri pojmih varovanja v sl. sam gen.), pri pojmu braniti: proti, zoper (v sl. še pogosteje sam gen. ali dat.): pudicitia tuta ab libidine Ci., securus a fraude et libidine Cu., fines suos ab excursionibus et latrociniis tueri, ab eius audacia liberos tegere, defendere vitam a telis Ci., defendere Galliam ab iniuria C., defendere a frigore myrtos V., tegere aliquem ab ira impetuque hominum L., protegere naves a ventis C.

4. izražanje omejitve ali ozira: s kake strani, glede na, z ozirom na kaj: a me pudica est Pl., dolere ab oculis, ab animo Pl. na (čem), res summi periculi non solum a fame, sed etiam a caede Ci., laborare a re frumentaria Ci., paratus ab omni re Ci., na vsako stran, v vsakem oziru, imparati cum a militibus tum a pecunia Ci., firmus ab equitibus Ci. ep. a vi praestare nihil possum Ci., nihil adulescenti neque a natura neque a doctrina deesse sentio Ci., tibi nullum a me amoris officium defuit Ci. ep. z moje strani, kolikor je bilo na meni, Gabinium spem habere a tribuno plebis, a senatu desperasse Ci. Posl.: ab A. Sextilio dicit se dedisse Ci. z nakaznico na A. Sekstilija; od tod: a se dare (solvere) Ci. iz svojega žepa plačati, scribe decem a Nerio H. (gl. scrībō).

5. označuje del telesa, s katerim kdo komu streže, ali predmet, s katerim se kdo ukvarja: servus a pedibus Ci. ep. tekač, strežnik, lakaj, a manu servus ali samo a manu Suet. pisar, ab epistolis Suet., Lamp. tajnik, a libellis Suet., Lamp. sprejemalec prošenj, a rationibus Suet. računovodja, a memoria Lamp. cesarski historiograf, officium a voluptatibus Suet. služba za prirejanje zabav.

6. pozno pri komp. nam. quam = kakor, ko, od in pri poz. =več kot.

Opomba: Po vzoru pogovornega jezika radi vežejo poklas., zlasti pozni pisci a(b) s samostalniško rabljenimi prislovi, npr.: a foris Plin. ali a peregre Vitr. ali (pozno) ab intus od zunaj, iz tujine, ab invicem Ap. nasprotno, obratno, a longe Hier. od daleč, a nunc Eccl. odslej, a modo Hier. od nedavna.

abaisser [abɛse] verbe transitif spustiti dol, obesiti niže; povesiti (pogled); znižati, zmanjšati, skrajšati (enačbo); figuré ponižati

abaisser la pâte testo tanko zvaljati
abaisser le mérite kratiti zasluge
s' znižati se, poleči se; padati, pasti; figuré ponižati se
le terrain s'abaisse vers la rivière zemljišče pada proti reki
s'abaisser au niveau de quelqu'un postaviti se s kom na isto raven
s'abaisser (jusqu') à faire quelque chose ponižati se tako daleč, da ...
il s'abaisse à lui demander pardon tako globoko se ponižuje, da ga (jo) prosi odpuščanja
qui s'élève s'abaisse lastna hvala cena mala

abandon [abɑ̃dɔ̃] masculin prepustitev, opustitev, odstop(itev), odpoved (čemu); zapuščenost; zanemarjanje; figuré neprisiljenost, odkritosrčnost

(laissé) à l'abandon podivjan, zanemarjen
le jardin est à l'abandon vrt je zanemarjen
abandon de poste (militaire) zapustitev položaja, dezertiranje
abandon d'un projet opustitev načrta
faire abandon de quelque chose opustiti kaj, odreči se čemu, odstopiti kaj
tout est à l'abandon vse je v neredu
s'épancher avec abandon odkritosrčno se razkriti
laisser quelqu'un, quelque chose à l'abandon zanemarjati, ne se brigati za koga, za kaj
parler avec abandon odkrito, nerezervirano, s popolno zaupnostjo govotiti

abandonner [-dɔne] verbe transitif o-, pre-, za-pustiti, na cedilu pustiti; zanemarjati; odreči se (quelque chose čemu); militaire zapustiti položaj; juridique odstopiti

s'abandonner pre-, zapustiti se; predati se, vdati se(pregrehi); sprostiti se; zaupno se razkriti; zanemariti se; sport odstopiti
abandonner ses enfants, ses amis (dans le besoin) zapustiti svoje otroke, prijatelje (v sili)
abandonner ses fonctions opustiti svoje funkcije
abandonner sa fortune à quelqu'un odstopiti, prepustiti svoje premoženje komu
abandonner la lutte, la partie (figuré) opustiti boj, borbo, izgubiti pogum
abandonner le terrain zbežati
j'abandonne! vdam se! kapituliram!
athlète qui abandonne atlet, ki odstopi (od tekmovanja)
s'abandonner au désespoir preda(ja)ti se obupu

Abatos -ī, f (gr. ἄβατος) Abat, skalnat otok na Nilu blizu Fil, na katerega so smeli stopiti le svečeniki: Lucan., Serv., Sen. ph.

abbacinare v. tr. (pres. abbacino)

1. zaslepiti

2. prevarati; zastreti, omračiti:
talvolta l'amore abbacina le menti včasih ljubezen zaslepi razum

abbandonare

A) v. tr. (pres. abbandono)

1. zapustiti, zapuščati (tudi pren.):
le forze lo abbandonarono moči so ga zapustile

2. odstopiti, odstopati:
abbandonare una gara, una lotta odstopiti od tekmovanja, od borbe

3. popustiti, popuščati:
abbandonare le briglie popustiti vajeti

4. povesiti, nagniti, izpustiti:
abbandonare il capo sul petto povesiti glavo na prsi

B) ➞ abbandonarsi v. rifl. (pres. mi abbandono)

1. obupati, zanemariti, zanemarjati

2. prepustiti se:
abbandonarsi alla corrente prepustiti se toku

3. vdati, vdajati se, ne upirati se:
abbandonarsi ai ricordi vdati se spominom

abbassare

A) v. tr. (pres. abbasso)

1. znižati, spustiti:
abbassare la voce znižati glas
abbassare un record šport izboljšati rekord
abbassare un prezzo spustiti ceno
abbassare la luce priviti luč, zmanjšati jakost svetlobe
abbassare la radio utišati radio

2. skloniti, povesiti:
abbassare il capo skloniti glavo
abbassare le armi vdati se
abbassare le orecchie, la cresta pren. ukloniti se

3. pren. ponižati

B) ➞ abbassarsi v. rifl. (pres. mi abbasso)

1. skloniti se; pren. ponižati se, osramotiti se

2. pasti, padati, pojemati:
mi si è abbassata la febbre vročina mi je padla