Franja

re-vocō -āre -āvī -ātum (re in vocāre)

I.

1. nazaj (po)klicati, odpoklicati, umakniti (umikati), nazaj spraviti (spravljati): Pl., Ter., Cu. idr., qui revocent Lausum, mittit V., exclusit; revocat: redeam? Ter., quo te revocant iuvenum preces H.; izhodišče v abl.: ductores aciē V., suos proelio L.; s praep.: de legatione Ci., de suo cursu Ci., de exsilio L., a bello N., ab exsilio T., Iust., a morte V., Ci. (v življenje), ex itinere Ci.; smer v acc.: domum revocare N.; s sup.: hinc (sc. eum) patriam defensum revocare N.; s praep.: in patriam N., in Italiam C., ad virtutem N., spes Samnites ad Caudium revocavit L. je spravila (privedla, pripeljala) nazaj; occ.
a) nazaj (po)klicati, nazaj pozvati (pozivati) iz pregnanstva: qui me revocatis Ci., cuncta ex Italia ad me revocandum convolaverunt Ci., me Kal. Ian. senatus revocavit Ci.
b) nazaj poklicati, nazaj pozvati, umakniti iz bitke, poklicati k vrnitvi (umiku): suos tubā revocavit N., (sc. milites) certo signo revocare C., equites, copias C.; pesn.: flumina signo dato revocare O.

2.
a) metaf. nazaj (po)klicati, nazaj spraviti (spravljati), nazaj privesti (privajati), nazaj (pri)peljati, nazaj potegniti (potegovati, potezati), odmakniti (odmikati), umakniti (umikati), odvrniti (odvračati): Col., Plin., Sen. tr., Sil. idr., pedem ab alto, gradum V., lumina, oculos suos O., deficientem capillum a vertice Suet. nazaj (po)gladiti, manūs O. umakniti, nazaj potegniti, manūs post terga Sen. tr. zvezati, artus gelidos in vivum calorem O. zopet ogreti, meam mentem domum revocat exanimata uxor Ci., se ad industriam Ci. zopet začeti delati, iuvenem ad virtutem Ci., animos ad memoriam belli Ci., se ad res revocare Ci. spomniti se, priklicati si v spomin, revocare in memoriam somnii, oraculi Iust. ali iniuriae Petr. zopet se spomniti, se (ad se) r. Ci. domisliti se, primae revocare exordia pugnae V. v spomin poklicati (si priklicati); poklas. tudi: revocare alicui aliquid in memoriam Aug. komu kaj v spomin (po)vrniti (vračati), obuditi (obujati) komu spomin na kaj, obnoviti (obnavljati), oživiti (oživljati), poklicati; occ.: vires Ci., animos V., priscos mores L., antiquam militiam T., studia longo tempore intermissa Ci. zopet se oprijeti, zopet poprijeti za … , revocare situs V., periuria Pr., ductores revocato a sanguine Teucri V. iz razplojene Tevkrove krvi.
b) odvrniti (odvračati), zadržati (zadrževati): aliquem a turpissimo consilio Ci., aliquem a tanto scelere Ci., animum ab irā O., latrones spes preadandi ab agri culturā revocat C., filium a furore Ci., nec miseri possunt revocare parentes V.
c) omejiti (omejevati), na tesnejši prostor stisniti (stiskati), utesniti (utesnjevati): comitia in unam domum Ci., vitem Ci. rezati, revocare se non poterat Ci. ni se mogel popolnoma odtegniti (izogniti) občevanju (družbi), Phoebus revocaverat umbras Val. Fl. je skrajšal.
d) nazaj vzeti (jemati), preklicati (preklicevati), odreči (odrekati), oporeči (oporekati), zanikati (zanikovati, zanikavati): promissum suum Sen. ph. nazaj vzeti, snesti, facta O., libertatem T. odtegniti komu svobodo, zopet zasužnjiti koga.
e) zahtevati nazaj: praemia coronarum Suet., ut pecuniae, quas creditoribus solverat, revocarentur Plin. iun. f ) kot jur. t. t .: r. domum (sc. suam) Icti. sklicevati (prizivati) se na domačega sodnika; (prim. revocatio 2.). —

II.

1. zopet (še enkrat) klicati, drugič (znova) poklicati, pozvati (pozivati): tribus in suffragium L., rursus ad bibendum Petr., iterum „pete saxa“ … revocabat V. (iterum je okrepljen z re).

2. occ.
a) kot jur. t.t. zopet (znova, ponovno, spet) poklicati (pozvati) pred sodišče (na sodišče, pred sodnika, na sodbo): hominem revocat populus Ci. ep.
b) kot gledališki t.t. pozvati, (po)klicati igralca (pesnika), da ponovi kako mesto, še enkrat klicati „da capo“: cum saepius revocatus vocem obtudisset Ci., revocatus eandem rem dicit Ci., praeco revocatus L.; z acc. rei: primos tres versus Ci. „še enkrat“ klicati pri … , klicati, da se ponovijo; abs.: cur revocabas Plin. iun.; impers. milies (stokrat) revocatum est Ci.
c) na dopust poslane vojake zopet (po)klicati, znova pozvati (pozivati) pod orožje: milites Ci., veteranos T. —

III. (po)klicati proti, tudi (po)klicati, pozvati (pozivati) proti, tudi pozvati (pozivati): unde tu me vocasti, inde te ego revoco Ci.; occ. v zameno (po)vabiti, vrniti (vračati) (po)vabilo: istum non fere quisquam vocabat, nec mirum, qui non revocaturus esset Ci., vulpem (sc. ciconia) cum revocasset Ph. —

IV. (z oslabelim pomenom predpone re)

1. k sebi (po)klicati, (po)klicati kam: abi, quo blandae iuvenum te revocant preces H.

2. metaf. spraviti (spravljati), (pri)peljati v kak odnos, uravna(va)ti, soditi, presoditi (presojati), (iz)meriti po čem, obrniti (obračati), povezati (povezovati): aliquid ad suas res Ci., ostenta ad coniecturam aliquam interpretatione Ci. razlagaje spraviti v neki odnos, z razlago spraviti v domneven (dozdeven) odnos, consilia ad naturam revocare Ci. naravno (po naravi) razlagati, rem ad rationem coniecturamque revocare Ci. dogodek povezovati (spravljati v zvezo, povezavo) z razlogom in verjetnim preračunavanjem okoliščin, reliquas res ad lucrum praedamque Ci., omnia ad gloriam, consilia ad naturam Ci., in dubium revocare Ci. (po)dvomiti, ad rationem Ca. poklicati na odgovor, rem ad manus Ci. (pri)gnati do spopada, rem ad sortem L. srečki dati odločiti, prepustiti žrebu, žrebati za … , srečkati za … , spem consulatus in partem revocare L. deliti, aliquid in crimen Ci. v krivdo šteti, ad se crimen revocare Ci. priklicati, nakopati si, navleči si (na glavo), rem ad arbitrium suum Ci. sam odločati (odločevati), eum ad sui generis facta Ci. ali ad M. Antonii aestimationem Ci. napotiti (napotovati), upotiti, (po)kazati na … revocata res ad populum est L. je bila prepuščena ljudstvu v razsodbo.

revolvō -ere -volvī -volūtum (re in volvere)

1. nazaj (za)kotaliti, nazaj (z)valiti (valjati), nazaj kotati, nazaj kotaljati, nazaj kotaljicati, nazaj kotalikati, nazaj navi(ja)ti, nazaj (na)motati: V., T. idr., pelagus fluctum revolvit in partem superiorem Col., revolvere retro fila Sen. tr. ali stamina Stat. (o Parkah) razviti, odviti, razmotati, odmotati = spremeniti usodo, revoluta aestu saxa V. naplavljen pesek, amnis molis obiectu revolutus T. odbita; refl. in med. nazaj pasti (padati), nazaj se (s)kotaliti, nazaj se (za)kotaliti, nazaj se (z)valiti (zavaliti), nazaj se (za)kotati, nazaj se skotati, nazaj se (po)takati: draco serpit subter superaque revolvens sese … Ci. poet., revolutus equo V., ter revoluta toro est V. se je zgrudila nazaj na … , revoluta aequora V. valove nazaj goneče morje = oseka; metaf.: revoluta saecula O. pretekla, revoluta dies V. v krožnem teku vrnivši se, centesimā revolvente se (vračati se) lunā Plin., revolvi in veterem figuram V. zopet se spremeniti v staro (prejšnjo) podobo, zopet dobiti nekdanjo podobo, casūs iterum revolvere V. znova prebiti, znova prestati, rursus iter omne revolvere V. premeriti pot nazaj, prehoditi (premeriti, prevaliti) pot nazaj; tako tudi aequora revolvens V.; occ. razviti (odmotati) (knjižni) zvitek = odpreti knjigo, prebrati knjigo: Origines L. Katonove „Origines“ (Izvore), librum ad extremum Plin. iun. do konca prebrati = librum usque ad umbilicum Sen. rh., loca iam recitata revolvere H. znova (pre)brati ((pre)čitati); metaf. obnoviti (obnavljati), ponoviti (ponavljati): sed quid ego haec ingrata revolvo? V., dicta factaque eius revolvere T., fata Sil., Numa visa revolvit O. premišljuje, razmišlja o … , animus iras revolvens T. vedno na novo srd razpihujoče (razvnemajoče) srce.

2. metaf.
a) zvesti (zvajati) na kaj, razložiti (razlagati) s čim: omnia necessario a tempore atque homine ad communes rerum atque generum summas revolventur Ci.
b) (po)vrniti (vračati) se k čemu (zlasti v mislih in govoru), zopet (znova, ponovno, spet) vzeti (jemati) v misel (v razmislek): revolvi ad memoriam coniugii T. zopet pomisliti na svojega zakonca, itaque revolvor identidem in Tusculanum Ci. se vedno vračam k svojemu tuskulskemu posestvu (= k naklepu, da bi prodal svoje posestvo v Tuskulu), ad vana et totiens irrisa revolvi T., ut ad illa elementa revolvar Ci., ad patris sententiam revolvi Ci.; occ.
a) zopet (znova, ponovno, spet) v kaj pasti (padati), zaiti (zahajati), zabresti, zagaziti, zopet (znova, ponovno, spet) zapasti (zapadati) čemu: revolvi in eandem vitam Ter., in luxuriam Iust.
b) priti (prihajati) v kak (slabši) položaj, pogrezniti (pogrezati) se v kaj: revolutus ad dispensationem inopiae L. prisiljen razdeliti nezadostno zalogo, revolutus ad vitia T., eo revolvi rem, ut … L. da je prišlo do tega, da … , quid in ista revolvor? O. kako sem prišel na to?

rifare^*

A) v. tr. (pres. rifaccio)

1. znova napraviti, narediti, delati; predelati; preurediti, preurejati:
rifare qcs. da cima a fondo kaj narediti vse znova, predelati od vrha do tal
rifare una casa obnoviti hišo
rifare il letto postlati posteljo
rifarsi una verginità pren. spet si pridobiti dobro ime, ugled, veljavo

2. ponoviti, ponavljati:
rifare lo stesso discorso ponavljati iste besede
rifare la strada znova prehoditi pot

3. knjižno popraviti si:
rifarsi la bocca pren. popraviti si okus
rifarsi l'occhio pren. oko pasti (ob lepem pogledu, razgledu)

4. posnemati; oponašati:
rifare il gesticolare di qcn. posnemati kretnje nekoga
rifare il verso a qcn. koga oponašati (posmehljivo)

5. povrniti; odškodovati:
rifare qcn. delle spese komu povrniti stroške

B) ➞ rifarsi v. rifl. (pres. mi rifaccio)

1. znova postajati

2. absol. opomoči si; polepšati, izboljšati se (vreme)

3. odškoditi, odškodovati se; maščevati se:
rifarsi di una perdita odškodovati se za izgubo

4. znova začeti, kreniti:
non sapere da che parte rifarsi ne vedeti, kako se lotiti zadeve

rigō -āre -āvī -ātum

1.
a) kako tekočino kam napeljati (napeljevati, napeljavati), speljati (speljevati, speljavati): aquam per agros star izrek preročišča pri L., sanguinem per venas Plin.
b) pren.: hinc motus per membra rigantur Lucr., somnum per pectora Macr.

2.
a) (o)močiti (omakati), (na)močiti (namakati), (na)pojiti (napajati), zali(va)ti, (na)vlažiti, (o)škropiti, poškropiti: H., Col., Lucr. idr., lucum fons perenni aquā rigabat L., et quae rigat aequora Sarnus V., fluvius rigat campos Plin., quā Istrus Getas rigat Tib. valovi mimo Getov.
b) pesn. metaf. (o)rositi, porositi, (z)močiti, (o)vlažiti (ovlaževati), (na)vlažiti: ora lacrimis, fletibus V., O. idr. pesniki, Babylonica Lucr. poscati, caelum Lucr. napolnjevati (o svetlobi in toploti), natos vitali rore Ci. poet. napajati, dojiti; pren.: (sc. Calliope) lymphis a fonte petitis ora Philetaeā nostra rigavit aquā Pr., rigare ingenia omnium Corn.

ríniti (-em)

A) imperf.

1. spingere, sospingere; spostare:
riniti voziček, kolo spingere il carrozzino, la bicicletta
riniti koga v zakon forzare qcn. a sposarsi

2. pejor.
riniti za kom stare dietro a qcn.

3.
riniti v koga s čim molestare, importunare qcn.
riniti v koga z vprašanji molestare, bombardare qcn. di domande

4. pren. andare incontro a:
riniti v nesrečo, nevarnost andare incontro alla disgrazia, al pericolo

5. pren. andare, migrare:
mladi ljudje rinejo v mesto i giovani migrano verso le città

6. (prebijati se) campare, cavarsela:
kako gre? Nekako še rinemo come va? Si tira a campare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zmeraj svojo rine vuol far valere sempre la sua
riniti proti osemdesetim avvicinarsi all'ottantina
riniti z glavo skozi zid volere l'impossibile, voler raddrizzare le gambe ai cani
gore rinejo v nebo le montagne svettano nel cielo
riniti v ospredje, naprej mettersi in avanti
riniti v najbolj zasebne zadeve ficcare il naso dappertutto
šol. riniti z zadostnim uspehom essere promosso con soli sufficienti
riniti koga naprej raccomandare caldamente qcn.

B) ríniti se (-em se) imperf. refl. spingersi, aprirsi un varco fra; farsi strada

rōba f

1. stvari, roba; ekst. imetje:
roba di casa oprema, pohištvo
fare roba obogateti

2. predmet, zadeva; hrana; misel; delo:
roba di valore dragocenosti, dragulji
abbiamo in casa roba per un mese v hiši imamo hrane za ves mesec
come puoi dire robe così? kako moreš reči kaj takega?
non è roba che ti riguardi to se tebe ne tiče
roba da matti!, roba da pazzi! nezaslišano! saj bi človek znorel!
bella roba! iron. lepa reč!

3. blago; ekst. obleka, oblačilo

4. trgov. blago

ronger [rɔ̃že] verbe transitif glodati; objedati, razjedati; gristi; žvečiti; obrabiti; izprati; uničiti; spodkopati

meubles masculin pluriel rongés par les vers od črvov razjedeno pohištvo
le chien ronge un os pes gloda kost
la rouille ronge le fer rja gloda železo
le chagrin, la jalousie ronge cette femme žalost, ljubosumnost gloda to žensko
le cheval ronge son frein konj grize, žveči žvalo
ronger son frein (figuré) slabo skrivati svojo nestrpnost
les acides rongent les métaux kisline razjedajo, uničujejo kovine
donner un os à ronger à quelqu'un (figuré) dati komu možnost zaposlitve za preživljanje; napraviti komu kako uslugo, da bi se znebili njegovega nadlegovanja ali da bi pomirili njegove zahteve
se ronger les ongles gristi si nohte
se ronger de souci gristi se od skrbi
se ronger les sangs delati si skrbi
se ronger d'ennvie gristi se od zavisti, od nevoščljivosti

rot¹ [rɔt] samostalnik
gnitje, gniloba, gnilost, nekaj gnilega; trohnenje, razpadanje
šport nepričakovana vrsta neuspehov
sleng neumnost, nesmisel, bedarija, traparija, bedastoča; neprijetnost, nevšečnost; metljavost (ovac)

rot! sleng bedastoča! neumnost!
what tommy rot! je pa to traparija!
dry rot trohnenje (dreves, lesa)
you are talking rot neumnosti kvasiš, trapariš, bedasto govoriš
this is perfect rot to je popoln nesmisel (neumnost)
what rot the train is so early! kako neprijetno, da vlak odhaja tako zgodaj!

roux, rousse [ru, rus] adjectif rus, rdečkast (lasje), rjavkast; masculin, féminin rdečelasec, -ska; masculin rusa barva

un roux z maslom mešana moka in zmočena s kako vročo tekočino za zgostitev omake
cheveux masculin pluriel roux rdeči lasje
lune féminin rousse aprilska luna, april; čas poznega nočnega mraza, pozeb, slane
vent masculin roux, roux vent hladen aprilski veter
avoir des taches rousses sur la peau imeti rjavkaste pege na koži

Rufname, der, domače ime, vzdevek, pridevek; wie heißen Sie mit Rufnamen? kako vas kličejo/nagovarjajo?

rūminātiō -ōnis, f (rūmināre)

1. prežvekovanje, prežvekavanje, žvekanje: Serv., terrestrium aliis denticulatae asperitatis, aliis cancellatim mordacis, quibus neque dentes utrimque nec ruminatio Plin.

2. metaf. podvojitev, podvajanje, podvojevanje, obnovitev, obnavljanje: scrupulosa corticis intra nucleos ruminatio Plin., hiemis Plin., de ruminatione cotidiana Ci. kako se vsak dan staro prežvekuje.

s (ozir. z) (spremljanje) avec, (conjointement) avec

z menoj (s teboj, z njim, z njo, z nami) avec moi (avec toi, avec lui, avec elle, avec nous)
v spremstvu z accompagné de, en compagnie de
kava z mlekom café moški spol au lait; (sredstvo) avec, de, par, à, en, au moyen de, à l'aide de, grâce à
pisati z desno (levo) roko écrire avec (ali de) la main droite (gauche)
pisati s svinčnikom écrire au crayon
jesti z dobrim tekom manger de bon appétit
pokazati kaj s prstom montrer quelque chose du doigt
plačati z zlatom payer en or
z njegovo pomočjo grâce à son aide
zvoniti z vsemi zvonovi sonner toutes les cloches
s pošto par la poste, par le courrier
z avtobusom (ladjo, železnico) en autobua (en bateau, en chemin de fer)
iti z avtom (s kolesom) aller en voiture ali auto (à bicyclette)
(lastnost) deklica z modrimi očmi une fillette aux yeux bleus
z odprtimi rokami à bras ouverts
s polnimi rokami les mains pleines; (način) avec, à, de, en
z nnmenom avec intention, à dessein
s silo de force
z vso silo à toute force
z veseljem avec plaisir
z eno besedo en un mot
z drugimi besedami en d'autres termes; (časovno) avec, à
s časom (sčasoma) avec le temps, peu à peu, à la longuc
z dvajsetimi leti à (l'âge de) vingt ans; (kroj) de
z vrha d'en haut
s strani de côté
(v vprašnlnicnh) kaj pa je z njirn? mais qu'est-ce qu'il a?, qu'a-t-il donc?
kako je z njim? comment va-t-il?
z njim je konec c'en est fait de lui
kje ste z delom? où en êtes-vous de votre travail?
s čim se ukvarjate? de quoi vous occupez-vous?
s čim varn lahko postrežem? en quoi puis-je vous servir?, qu'y a-t-il pour votre service?

sabljati glagol
1. ponavadi v športnem kontekstu (boriti se s sabljami) ▸ vívNekoč je sabljal, zdaj je trener. ▸ Egykor vívott, ma pedig edző.
V sabljaški velesili Franciji začnejo sabljati pri petih letih, v Italiji že prej. ▸ Franciaországban, a vívónagyhatalomban már ötéves korben elkezdenek vívni, Olaszországban pedig még előbb.
Kot najstnica je rada igrala tenis, plavala, drsala, se sabljala in tekla in kmalu je postalo jasno, da je športno talentirana. ▸ Tinédzserként imádott teniszezni, úszni, korcsolyázni, vívni és futni, és hamarosan kiderült, hogy tehetsége van a sporthoz.

2. ponavadi sabljati se (boriti se s podolgovatimi predmeti) ▸ vív, kardozikKo ga je učitelj latinščine dobil, kako se s sošolcem sabljata s palicami za kazanje po zemljevidu, si je prislužil popravni izpit. ▸ Amikor a latintanára rajtakapta őt és egy osztálytársát, amint térképmutató botokkal kardoznak, pótvizsgára kényszerült.

sacrō -āre -āvī -ātum (sacer)

1. (božanstvu) posvetiti (posvečati, posvečevati): CU., PLIN., SUET. idr., auri, argenti, eboris sacrandi modus esto CI., duabus aris ibi Iovi et Soli sacratis L., aras V., laurum Phoebo V., dis Italis votum immortale V., tibi, Phoebe, sacravit remigium alarum V., vidi ... sanguine foedantem, quos ipse sacraverat, ignīs V. ogenj, ki ga je bil sam zanetil bogovom na čast, vigilemque sacraverat ignem V. je bil ustanovil, lectos sacrabo viros V. bom posvetil za svečenike, quam (sc. agri partem) mihi prisci sacravere senes O.

2. sploh komu posvetiti (posvečevati), podariti (podarjati), darovati, pokloniti (poklanjati), da(ja)ti, nakloniti (naklanjati), nameniti (namenjati), določiti (določati), odrediti (odrejati): quod patriae vocis studiis nobisque sacrasti CI., opus tibi (sc. Augusto) sacratum O., hunc illi ... honorem Iuppiter erepta pro virginitate sacravit V.

3. occ.
a) posvetiti (posvečati, posvečevati) = narediti (delati) kaj sveto (neoskrunljivo, neprekršljivo): foedus, quod in Capitolio quod Olympiae quod in arce Athenis sacratum fuisset L., lex sacrata, leges sacratae CI., L., FEST. zakoni, katerih prelomitev (prekršitev) je kazensko prepovedana ali pa povezana s prekletstvom bogov, parentum condicionem sacravimus, quia expediebat liberos tolli SEN. PH., hoc nemus aeterno cinerum sacravit honore (= exstructo sepulcro) Faenius MART.; od tod tudi kako božanstvo posvetiti = kot svetega (sveto) (po)častiti: haud frustra te patrem deûm hominumque hac sede sacravimus L. sacrata Vesta O.
b) koga komu posvetiti (posvečati, posvečevati), izročiti (izročati) v pogubitev, prekleti (preklinjati) koga: ut, qui iuniorum non convenisset ad imperatorum edictum ... caput Iovi sacraretur L., de provocatione ... sacrandoque cum bonis capite eius, qui ... L., iniecere manum Parcae telisque (dat.) sacrarunt euandri (sc. Halaesum) V.

4. metaf. koga (kaj) narediti (delati) nesmrtnega (nesmrtno), ovekovečiti (ovekovečevati, ovekovečati): vivit eloquentia eius (sc. Catonis) sacrata scriptis L., avum ... sacrarunt aliquā carmina parte tuum O., hunc Lesbio sacrare plectro H., quod Libitina sacravit H. kar je Libitina ovekovečila = kar je umrlo (mrtvo). – Od tod adj. pt. pf. sacrātus 3 posvečen, svet: caput, lucus, sedes, templum V., sacrata iura Graiorum V. ali parentum O., dare sacratis oscula liminibus TIB., sacrati milites L. ki so posvečeni (= zavezani) bojevati se na smrt, sacrati homines MACR., AUG. ki so se posvetili bogovom, sveti, numen nullum sacratius SIL., Caesaris alma dies et luce sacratior MART., beneficiorum sacratissimum ius SEN. PH., divi Augusti sacratissima memoria VAL. MAX., numen gentibus illis sacratissimum PLIN., sacratissimi pontifices SID., sacratissima urbs (= Roma) AMM.; occ. pobožanstven: dux O. cesar (Avgust); sacratissimus kot pridevek cesarjev: G. (DIG.) idr. pozni pisci. – Adv. sacrātē

1. sveto, pobožno: sacrate vivere AUG.

2. skrivnostno, skrivno, tajno, tajnostno, mistično, misteriozno: sacrate accipiendus sit numerus AUG.

sailor [séilə] samostalnik
mornar, pomorščak

a good (bad) sailor oseba, ki dobro (slabo) prenaša vožnjo po morju, ni (je) podvržena morski bolezni
sailor's blessing sleng kletvica
sailor's friend sleng luna
sailor's home dom mornarjev
sailor hat mornarski klobuk, pokrivalo (v otroški in ženski modi)
what kind of a sailor are you? kako prenašate vožnjo po morju?

saj¹

1. povzemajoč: ja (saj že prihajam ich komme ja schon; saj sem vedel das [wußte] wusste ich ja; saj ga poznaš du kennst ihn ja); poudarjalno: ja, doch (saj prideš du kommst ja, saj tega ne potrebujem ich brauche das ja/doch nicht)

2. (kajti) doch (molčal je, saj je videl, da … er schwieg, er sah doch, [daß] dass …)

3. (sicer) ja (saj bi rad, ampak … ich möchte ja, aber …)

4. protivno:
Saj ne misliš resno! Das ist doch nicht dein Ernst!
Saj veš kako! denkste!
saj ni nič hudega das ist doch kein Beinbruch

5. (ravno) eben (saj tega se bojim eben das befürchte ich)
saj! eben!

salt³ [sɔ:lt] prehodni glagol
(po-, za-) soliti; posuti sneg s soljo (da se stopi)
figurativno začiniti (s soljo), popoprati
sleng napačno prikazati, olepšati
trgovina zasoliti (račun)

salted meat nasoljeno meso
to salt an account trgovina navesti zelo visoke cene, zasoliti cene (za kako blago)
to salt the books "pofrizirati" knjigovodske knjige, prikazati večji dobiček, kot je v resnici
to salt a mine figurativno razmetati rudo po najdišču, da je videti bogatejše
to salt away, to salt down nasoliti; sleng odložiti, dati na stran, varčevati; spraviti, shraniti (denar) za rezervo

salud ženski spol zdravje, dobro počutje; blaginja; zveličanje

casa de salud blaznica
certificado de buena salud zdravniško spričevalo
nocivo (ali perjudicial) a la salud škodljiv zdravju
rebosante de salud, en plena (ali sana) salud kipeč od zdravja, zdrav ko riba
beber a la salud (de) nazdraviti komu
estar con salud, estar bien de salud, tener (buena) salud zdrav biti, dobro se počutiti
estar con mediana salud ne se posebno dobro počutiti
gastar salud (pop) dobro se počutiti, zdrav biti
tener poca salud bolehati, hirati
vender salud (fig) kipeti od zdravja
¡salud! na zdravje!
¡a su salud! na Vaše zdravje
¿cómo está de (ali cómo le va) su salud? kako kaj (Vaše) zdravje?
¿cómo va su (ali esa) salud? kako je z (vašim) zdravjem?
¡tenga V. mucha salud! ostanite zdravi!
¡muchas saludes! mnogo pozdravov

salūtō -āre -āvī -ātum (salūs)

1. pozdraviti (pozdravljati): PL., TER. idr., salutare benigne, comiter appellare unumquemque CI., Tironem saluta nostris verbis (v našem imenu) CI. EP., quis te ex hac tanta frequentia ... salutavit? CI., plebem adulari, salutare L., salutatum vult te mea littera (pismo) O., Italiam laeto socii clamore salutant V., salutare agros, templa O., verbis meis (v mojem imenu) loca grata saluta O., salutanti mutuam salutationem reddere SEN. PH. odzdraviti, odzdravljati, cur sternuentes salutamus PLIN. kličemo kihajočim „na zdravje“.

2. (z dvojnim acc.) koga kot kaj pozdraviti (pozdravljati), pozdravljajoč imenovati ga kaj, nasloviti (naslavljati), nagovoriti (nagovarjati) koga s čim (kako): SUET., AMM. idr., aliquem regem L., aliquem imperatorem T., aliquem dominum regemque IUV.; v pass.: ita (= imperatorem) se postea salutari passus C., poëta salutor H.

3. occ.
a) pokloniti (poklanjati) se komu, obiskati (obiskovati, obiskavati) koga, hoditi, zahajati h komu, da se mu pokloniš, ga pozdraviš, mu izkažeš spoštovanje (poseb. o varovancih (klientih), ki so se hodili ob jutrih poklanjat svojim zaščitnikom (patronom)): PLIN. IUN. idr., venit salutandi causā CI. EP., quos ad me mane salutatum miseras CI., honorabile est salutari CI., salutatum introire S., mane salutatum domus vomit undam V., mihi ... salutandi plures H., poseb. o jutranjih obiskih pri cesarjih: PLIN. IUN., SUET., GELL. idr., agmina salutantium T.
b) (božanstvom ali svetim stvarem) izkázati (izkaz(ov)áti) čast (spoštovanje): PL., TER., MART. idr., cum deos salutatum aliqui venerint CI., salutare deos, numen O., augurium V. veselo pozdraviti (pozdravljati), blago spreje(ma)ti.
c) redko = poslavljajoč se pozdraviti (pozdravljati), (za)klicati „zbogom“, posloviti (poslavljati) se od koga, česa: etiam nunc saluto te, priusquam eo PL., puppim de rupe salutant STAT.

salvus 3, adv. -ē (iz *səl-u̯o- ali *səlo-u̯o-; prim. skr. sárvaḥ nepoškodovan, cel = gr. ὅλος = jon. οὖλος, osk. σαλαƑς, salavs = lat. salvus, pelignijsko Salavatur = lat. Salvator, umbr. sal(u)vom = lat. salvum, lat. salūs, solidus, soldus, solidipēs, solox, sollus, soleō)

1. v dobrem stanju bivajoč (se nahajajoč), (dobro) ohranjen, nepoškodovan, cel, zdrav, rešen, živ, neizgubljen, neprizadet: PL., TER. idr., Mars pater, te precor, pastores pacuaque salva servassis FORMULA AP. CA., si res publica populi Romani Quiritium ad quinquennium proximum stet, ut velim, eamque salvam servaverit hisce duellis, Iuppiter FORMULA AP. L., salvus revertor CI. EP., salvum et incolumen exercitum traducere C., tamen salvum (sc. eum esse) ... studebat N. je vendar želel, da bi bil srečen, quibus (sc. civibus) salvis atque incolumibus C., utinam salvis rebus colloqui potuissemus CI. EP. ko je bila država še neoškodovana, quid salvi est mulieri amissā pudicitiā? L. kako more biti na dobrem ženska ..., salva Penelope PR. neoskrunjena, čista, non uxor salvum te vult H., cum salvum esse (sc. clipeum) flentes respondissent CI. EP., epistula salva CI. EP. celo, neraztrgano (naspr. conscissa), quam salve agit Demeas noster? AP. kako se kaj ima ...?

2. occ.
a) še živ, še živeč, v abs. abl. s kakim imenom dokler še živi, dokler še živijo, dokler bo živel (živela), dokler bodo živeli (živele): si salvi esse possent N. rešiti življenje, se salvo CI., stirpe salvā, salvis suis L., nec est mendacio locus salvis (sc. iis), qui interfuerunt Q.
b) v abs. abl. brez škode (prikrajšanja) za koga, kaj, ne da bi kdo (u)trpel kako škodo, brez škode za koga, kaj, brez oškodovanja česa, brez slabih (negativnih) posledic (učinkov) za koga, kaj, ne prelomivši česa, ne da bi hotel žaliti koga, kaj: PL., Q., STAT., SEN. PH., PLIN. IUN., MART., AMM. idr., salvā fide CI. ne prelomivši dane besede, z mirno vestjo, salvo officio, salvo iure amicitiae, salvo capite, salvis populi sociis, consul salvis auspiciis creatus CI., summa exercitus salva C. tako da jo je vojska ... srečno odnesla, salvā maiestate regni CU., salvā pietate, salvā virginitate O.; salvo eo, ut … DIG. s tem pridržkom (s to omejitvijo), da ...

3. posebna rekla v pogovornem jeziku
a) salvus (salva) sum rešen(a) sem, na varnem sem, sem (smo) zunaj nevarnosti, deležen sem bil (deležna sem bila) pomoči; tudi v pl.: KOM.
b) (pri zagotavljanju) ne salvus sim, si ... naj nisem (ne bom) zdrav, če ..., smrt me vzemi (naj me vzame, naj me pobere), če ... CI. EP.
c) salva res est vse je v redu, vse je lepo in prav, vse je dobro: PL., TER.; tako tudi: sunt vestra salva? PETR. ali je vaša stvar v redu?
d) (kot pozdrav) salvus (salva) sis = salvē: PL., TER.
e) satine ali satin (gl. satis) salvē v neodvisnem in odvisnem vprašanju ali se ima kdo dovolj dobro?, ali je kdo povsem v redu (na dobrem)?: satine salve (sc. agis)? dic mihi! PL., quaerendi viro, satin salva (sc. agat), respondit: minime L.