Franja

ἔπ-ειμι¹ (εἰμί) [ep. impf. ἐπέην, 3 sg. ἐπῆεν, 3 pl. ἔπεσαν, fut. ἐπέσσεται] 1. sem (ležim) zraven, pri, na čem, nad čim, držim se česa abs., τινί, ἐπί, ἔν τινι, ἐπί τινος; načelujem τινὶ στρατηγός, ἐπί τινι ἔπεστι δεσπότης nekdo ima gospoda, λίθος ἔπεστι kamen je vdelan na; χάρις, τέρψις čaka me, sledi. 2. o času: sem, pridem za kom, preostajam, še ostajam, živim pozneje; ἀλλ' ἔτι πού τις ἐπέσσεται ostal še bo kdo (pri življenju). 3. sem vrhu tega, prihajam še zraven ἐπί τινι, χιλιάδες ἔπεισι. 4. ἔπι = ἔπεστι vrši se, godi se kaj, mogoče je οὐκ ἐπέην ἀριθμός.

θεμέλιος, ὁ θεμέλιον, ep. θεμείλιον, τό [Et. iz τίθημι (iz novogršk. slov.-hrv. temelj)] temelj, θεμείλιον τίθημι položim temelj, λίθος ogelni, temeljni kamen, temeljni nauki (Kristusovi), τοῦ θεοῦ trdna tla božja NT.

θυρεός, ὁ (θύρα) ep. 1. skalnata vrata, t. j. kamen, ki je zapiral vhod namesto vrat. 2. velik štirioglat ščit.

ἴασπις, ιδος, ὁ, ἡ [Et. tujka; hebr. jāšepe] jaspis (dragocen kamen zelene barve).

κάχληξ, ηκος, ὁ [Et. od κάχλος, nem. Hagel (predgerm. kaghlo-), prv. pom. kamen] pesek, prod.

κεφαλή, ἡ, dor. -λά [Et. iz ghebh -, nem. Giebel (got. gibla; stvn. gebal, glava). – ep. gen. dat. κεφαλῆφι]. 1. glava, ἐπὶ κεφαλήν na glavo, strmoglavo, κὰκ κεφαλῆς z glave, od konca do kraja, κατὰ κεφαλήν od zgoraj, ἐς πόδας ἐκ κεφαλῆς od glave do nog; pren. a) glava (glavna oseba), gospodar; b) življenje τὴν κεφαλὴν παρατίθεμαι; c) opisuje osebo: κακὴ κεφαλή hudobnež, lopov. 2. o stvareh: najvišji, skrajnji del, vrh, kraj, rob, konec; ποταμοῦ izvir, τάφρου rob; γωνίας ogelni kamen NT; κεφαλὴν ἐπιτίθημι dovršujem.

κρηπίς, ῖδος, ἡ [Et. lat. carpisculum, obuvalo, hrv. krplje] 1. črevelj. 2. a) temelj, osnova, stojalo, podstava, podlaga ἀρετῆς; b) oklepen zid (pri jarku), breg (reke), temeljni kamen.

λᾶας, ὁ [Et. iz λᾶϝας, ληας, lēw-es, gen. λᾶος iz λαϝασος, dat. λᾶι iz λαϝασι. – Obl. gen. λᾶος in λάου, dat. λᾶϊ, acc. λᾶαν, gen. pl. λάων, dat. λάεσσι]. ep. 1. kamen, skala. 2. kleč, stena.

λαξευτός 3 (λᾶας, ξέω) v kamen vsekan μνῆμα NT.

λιθάς, άδος, ἡ ep. [dat. pl. λιθάδεσσιν] kamen.

λιθίδιον, τό, demin. od λίθος kamenček, drag kamen.

λίθος, ὁ, ἡ 1. kamen, kamenje, skala, kamenit sedež ξεστός, λίθον ποιῶ τινα izpremenim v kamen, storim, da se kdo čudi. 2. marmor. 3. drag kamen NT. 4. preizkusni kamen. 5. pračnik, metalni kamen, kamenita okrogla plošča Od. 8, 190.

λιθο-σπαδής 2 (σπάω) ἁρμός odprtina, ki je nastala s tem, da se je odstranil kamen.

μάρμαρος, ὁ [Et. odtod izpos. lat. marmor] 1. ep. adi. blesteč, svetel. 2. subst. ep. kamen, skala, marmor NT.

μύλαξ, ακος, ὁ (μύλη) ep. mlinski kamen; sploh: velik, zaobljen kamen.

μυλικός 3 μύλινος 3 (μύλη) λίθος mlinski kamen NT.

μύλος, ὁ 1. mlin. 2. ὀνικός mlinski kamen NT.

ὁλοί-τροχος, ὁ, ep. ὀλοοί-τροχος [Et. ϝελ, wel (gl. εἰλύω) + τρόχος] okrogel kamen ( ki so ga z višine valili na sovražnika), grudasta skala.

ὀνικός 3 (ὄνος) μύλος gornji mlinski kamen NT.

ὄνος, ὁ, ἡ [Et. azijska izposoj.] 1. osel, oslica, περὶ ὄνου σκιᾶς zaradi malovredne malenkosti. 2. a) vitlo, motovilo; b) zgornji mlinski kamen ἀλέτης.