Franja

vȁtra ž, rod. mn. vȁtārā in vȁtrī
1. ogenj: vatra je progutala šumu; topovska, puščana, unakrsna vatra; biti između dvije, dve -e; zvoniti na -u biti plat zvona; vatra mu sipa iz očiju; gdje je -e, tu ima i dima; igrati se -om igrati se z ognjem; bubnjarska vatra bobneči ogenj; veštačka vatra umetni ogenj; zaprečna, baražna vatra; -u đonovima, nogama, tabanima dati začeti bežati
2. rdečica: osula mu se po tijelu skrletna vatra
3. vročina: bolesnik ima visoku -u; suha, suva vatra vročina, temperatura
4. ognjevitost: s -om što dokazivati
5. živa vatra živahen človek

véčji greater; larger, bigger; major

véčje poškodbe major injuries pl
igrati véčjo vlogo to play a major role (ali part)
bila bi véčja tragedija, če... it would be a major tragedy if...

vedette [vədɛt] féminin glavni igralec, -lka, filmska zvezda; glavna, ugledna oseba; (nekoč) straža na konju; motorni (stražni) čoln

en vedette v ospredju pozornosti; debelo tiskan; pozornost vzbujajoč
vedette de combat bojni čoln
vedette torpilleur torpedolovec
la principale vedette d'une affaire glavna oseba v aferi
être la vedette du jour biti junak dneva
avoir la vedette igrati glavno vlogo
mettre quelqu'un en vedette pritegniti pozornost na koga
se mettre en vedette stopiti v ospredje
mettre un objet en vedette postaviti predmet na vidno mesto, v ospredje

velik¹ [ê] (velik|a, -o)

1. groß, enako: gleichgroß, neskončno: unendlich groß; izguba, dobiček, mera: hoch
velika verjetnost hohe Wahrscheinlichkeit

2. (prostran) groß, ausgedehnt; (številen) družina, poslušalstvo, izbira: groß
veliko število eine große Zahl, die Vielzahl, hohe Stückzahl
veliko število otrok viele Kinder, der Kinderreichtum
zelo velik sehr groß, obisk ipd.: Rekord-
(obisk der Rekordbesuch)
velike količine … -massen množina
(vode Wassermassen, zemlje Erdmassen)

3. (silen) groß, heftig
veliko veselje große Freude, das Entzücken (na moje veliko veselje zu meiner großer Freude, zu meinem Entzücken)
(hud) Erz- (pijanec der Erzsäufer)
velik ljubitelj der -narr
(knjig Büchernarr, konj Pferdenarr, otrok Kindernarr)

4.
z velikim/veliko/velikimi … mit großem/großer/großen … (z velikim naporom/z velikimi napori mit großem Kraftaufwand)
groß- (z velikim vzorcem [großgemustert] groß gemustert, z velikimi rožami/cvetovi großblumig); grob- (z velikimi zankami grobmaschig, z velikimi lisami grobfleckig, z velikimi porami grobporig); -reich (z veliko maso massereich); -stark (z veliko naklado auflagenstark); hoch- (z velikim številom obratov hochtourig)
z velikim dometom [weittragend] weit tragend
z velikim dosegom mit großer Reichweite, letalstvo Langstrecken-
z veliko večino großmehrheitlich
|
velika riba figurativno ein großer/dicker Fisch
velika živina ein großes/hohes Tier
imeti veliko srečo großes Glück haben, schwer Glück haben
igrati veliko vlogo eine große Rolle spielen
jesti učenost z veliko žlico die Weisheit/Gelehrsamkeit mit Löffeln fressen
živeti na veliki nogi auf großem Fuß leben
v veliki meri in hohem Maße, weitgehend
v veliki naglici in großer Eile, in aller Eile
| ➞ → veliki, Veliki

velours [velur] masculin žamet, baržun; napačno vezanje ("z" namesto "t")

doux comme du velours mehek ko žamet
velours de coton velvet
velours côtelé rebrasti žamet
des yeux de velours žametne oči
patte féminin de velours mačja taca s skritimi kremplji
faire patte de velours božati tistega, ki mu skušamo škodovati, skrivati svoje sovražne namene
la main de fer dans un gant de velours energična, avtoritativna oseba mehkega videza
marcher à pas de velours rahlo, tiho stopati
ça ira comme sur du velours to bo šlo kot po maslu
jouer sur le velours nič ne tvegati (pri igri); napraviti kaj brez tveganja, brez težav, v popolni varnosti
(théâtre) faire rire le velours igrati pred praznimi fotelji

verberō¹ -āre -āvī -ātum (verbera)

1. (pre)bičati, (pre)tepsti, šibati (z bičem, šibo): Pl., Mart., Suet. idr., facinus est vincire civem Romanum, scelus verberare Ci., virgis verberari Ci., aliquem verberatum necare L., ad pulsandos verberandosque homines Ci., piscem ferulā Plin. z udarci mehčati.

2. udariti (udarjati), biti koga, kaj, ob kaj, (pre)tepsti (ne z bičem ali šibo, ampak s kako drugo stvarjo), mahati, udrihniti (udrihati) po kom, čem, zade(va)ti koga, kaj: Ca., Eutr. idr., os Plin. iun. v obraz, os manibus T., eum ense O., aethera alis V., auras ictibus V., centena arbore fluctūs V. s sto vesli udarjati po valovih, Charybdis sidera verbera undā V. „tepe“ = škropi zvezde, se dotika zvezd, Aufidus verberat undas Lucan. tepe valovje, se izliva v valovje, chelyn plectro Sen. tr. prebirati, udarjati, igrati, mihi vox aures verberat Pl. mi bije na ušesa, verberare sulcum tempestatibus Col., verberari sole, imbre, ventis Plin., puppem verberat Eurus Val. Fl., etesiae litus Aegyptium verberant Sen. ph., Iuppiter nive verberat agros Stat., vineae grandine verberatae H. pobiti, stolčeni, sal super id (sc. vulnus) duobus digitis verberatur Cels. se potolče; abs.: caudā verberando excutere cibum Plin. (o ribah); preg.: noli verberare lapidem, ne perdas manum Pl. (o zastonjskem delu); occ. streljati na kaj, obstreljevati kaj: tormentis Mutinam Ci.

3. metaf. (z besedo) bičati, karati, v živo zbosti (zbadati), bridko zade(va)ti, mučiti: me illis quidem haec verberat verbis Pl. (prim.: verbis tamquam flagris verberati Lact.), orator istos verberavit Ci., verberare os alicuius convicio senatūs Ci., matronam contumeliis Petr., me surdum Pl. ali eius aures sermonibus T. mučiti.

Opomba: Star. obl. verberit = verberaverit: Lex ap. Fest.

Versteck, das, (-/e/s, -e) skrivališče; Versteck spielen skrivati se, igrati se skrivalnice ( tudi figurativ )

vès (vsà, vsè)

A) adj.

1. tutto:
imeti sam vso oblast detenere da solo tutto il potere
ne spati vso noč non dormire tutta la notte
prihajajo iz vseh krajev sveta vengono da tutte le parti del mondo

2. tutto, intero:
biti ves bled essere tutto pallido
biti ves iz sebe essere fuori di sé

3. ves mogoči (številen, raznovrsten) tutto il possibile:
na vse mogoče načine se izgovarjati cercare tutte le possibili scuse

4. na vse štiri, po vseh štirih carponi:
plaziti se po vseh štirih trascinarsi carponi

5. z vsemi štirimi con tutte le forze, fortemente, decisamente;
z vsemi štirimi se je branil iti domov rifiutava decisamente di andare a casa

6. po vsej sili (v adv. rabi) ad ogni costo:
uspeti po vsej sili riuscire ad ogni costo

B) pron.

1. vse (vse stvari, vsa dejanja) tutto:
vse se mu posreči gli riesce tutto
biti na vse pripravljen essere pronto a tutto

2. vse (izraža množino bitij) tutti:
vse se ga boji tutti ne hanno paura, lo temono

3. vsi, vse (v množini, vsi člani skupine, množice) tutti:
posloviti se od vseh accomiatarsi da tutti
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
smejati se na ves glas ridere a crepapelle
pog. narediti, da bo na vse konce prav fare in modo che tutti siano contenti
pren. raziti se na vse štiri konce sveta disperdersi ai quattro venti
iskati koga na vseh koncih in krajih cercare qcn. dappertutto
pren. truditi se na vse kriplje impegnarsi con tutte le forze
pren. misliti, da se ves svet suka okoli tebe credere che tutto il mondo giri attorno a te
pren. ves svet imeti odprt pred seboj poter andare dovunque
ne storiti česa za vse na svetu non fare qcs.per nulla al mondo
rel. vsi sveti Ognissanti
biti ves v delu essere immerso nel lavoro
odpovedati na vsej črti mancare, fallire completamente
iron. pojesti vso modrost z veliko žlico sapere dove il diavolo tiene la coda
pren. hvaliti na vse pretege colmare di lodi
pren. na vso sapo hiteti spicciarsi
pijan govoriti vse sorte in stato di ubriachezza sragionare
pren. moliti vse štiri od sebe starsene lungo e disteso
pren. biti z vsemi štirimi na zemlji stare coi piedi in terra
pren. kričati na vse grlo strillare come un'aquila
na vsa usta hvaliti sperticarsi nel lodare
teči, da se vse kadi correre a gambe levate
vse, kar je prav ogni eccesso è vizioso; est modus in rebus
pog. saj je vse en hudir tanto fa lo stesso
vse črno jih je bilo erano una moltitudine
dati vse iz sebe, od sebe impegnarsi al limite delle forze
igre pren. igrati na vse ali nič rischiare il tutto per tutto
PREGOVORI:
čez sedem let vse prav pride impara l'arte e mettila da parte

video igra stalna zveza
(elektronska igra) ▸ videójátékDanes je tudi pri odraslih moderno, da igrajo video igre. ▸ Manapság a felnőtteknél is divat, hogy videójátékokat játszanak.
Moj devetletni sin je zasvojen z video igrami. ▸ A kilencéves fiam videójáték-függő.
Sopomenke: videoigra

videoigra samostalnik
(elektronska igra) ▸ videójátékRazvoj povprečne videoigre za konzole nove generacije danes stane okoli 6 milijonov evrov. ▸ Az átlagos új generációs konzolos videójáték kifejlesztésének a költsége manapság 6 millió euró környékén mozog.
Dolgi in mrzli zimski večeri so kot nalašč za zabijanje časa ob videoigrah. ▸ A hosszú, hideg téli esték tökéletesek arra, hogy videojátékokkal töltsük az időt.
Sopomenke: video igra

viola samostalnik
1. (godalo) ▸ brácsa, mélyhegedű, violaPovezane iztočnice: viola d'amore, viola da gamba

2. (igranje viole) ▸ brácsaPovezane iztočnice: solistična viola

3. pogosto v množini (navijač) ▸ viola [az NK Maribor labdarúgóklub szurkolója] Viole pa so navijale, nekaj dela so imeli možje postave z njimi le ob prihodu na štadion. ▸ A violák pedig szurkoltak, a rend éber őreinek csak akkor volt velük némi munkája, amikor megérkeztek a stadionhoz.

4. tudi v pridevniški rabi (o barvi) ▸ violaLetošnjo jesen spet prihajajo v modo naravni in zdravi lasje, jesenski trend pa bo zopet vrnil nekaj priljubljenih viola odtenkov. ▸ Idén ősszel ismét a természetes és egészséges haj jön divatba, az őszi trend pedig visszahoz néhány közkedvelt violaárnyalatot.

violin [vaiəlín] samostalnik
glasba violina, gosli
figurativno violinist

first violin prva violina (violinist)
violin bow lok za violino
violin clef glasba violinski ključ
violin case etui za violino
violin maker izdelovalec violin
violin string violinska struna
violin piano harmonikord
to play the violin igrati (na) violino

violín moški spol violina, gosli; violinist

violín concertino koncertni mojster
solo de violín violinski solo
embolsar el violín (fig) Arg blamirati se
tocar el violín igrati na violino

violin|a ženski spol (-e …) glasba die Geige, die Violine
igrati (na) violino Geige spielen, geigen
igrati prvo violino die erste Geige spielen (tudi figurativno)
igranje na violino das Geigenspiel
izdelovalec violin der Geigenbauer
izdelovanje violin der Geigenbau
učitelj violine der Geigenlehrer
učiteljica violine die Geigenlehrerin
kovček za violino der Geigenkasten
sonata za violino die Violinsonate

violína glasba violin

prva violína first violin
lok za violíno violin bow, bow, pogovorno fiddle bow
Stradivarjeva violína Stradivarius, pogovorno Strad
etui za violíno violin case
izdelovalec violín violin maker
igrati na violíno to play the violin
igrati prvo (drugo) violíno to play first (second) violin, first (tudi figurativno second) fiddle

violína (glasba) violon moški spol

igrati violino jouer du violon
prva (druga) violina v orkestru premier (second) violon d'un orchestre
igrati prvo violino (figurativno) avoir le premier rôle

violína (-e) f muz. violino:
igrati (na) violino suonare il violino
uglasiti violino accordare il violino
prva violina primo violino, violino di spalla
druga violina secondo violino
pren. biti prva violina, igrati prvo violino essere il primo violinista; pren. essere la chiave di volta in qcs.
pren. biti druga violina, igrati drugo violino avere un ruolo secondario, marginale in qcs.

violína violín m

igranje na violino música f de violín
igrati violino tocar el violín
igrati prvo violino ser el primer violín de la orquesta, fig llevar la batuta, llevar la voz cantante
igrati drugo violino (fig) fam ser el último mono

violon [-lɔ̃] masculin violina, gosli; violinist; populaire policijski zapor

premier violon prvi violinist
accorder ses violons sporazumeti se
jouer du violon igrati na violino
aller plus vite que les violons prehitro iti; prenagliti stvari
passer la nuit au violon prebiti noč v policijskem zaporu
violon d'Ingres sekundarna dejavnost, »konjiček«
payer les violons (figuré) plačati stroške

violončelo samostalnik
1. (godalo) ▸ cselló, gordonkaPovezane iztočnice: akustični violončelo, baročni violončelo, električni violončelo

2. (igranje violončela) ▸ cselló, gordonkaPovezane iztočnice: solistični violončelo, violončelo solo

3. (glasbenik) ▸ cselló, gordonkaNastopili bodo še otroški pevski zbor, kvartet violončelov in recitator. ▸ Egy gyermekénekkar, egy csellókvartett és egy szavaló lép még fel.