Franja

pojésti manger (tout), achever (ali finir) de manger , popularno liquider

pojesti in popiti consommer
pojesti za štiri manger comme quatre
mnogo pojesti in popiti (popularno) avoir une bonne descente
zelo hitro pojesti manger sur le pouce
hoteti koga pojesti od ljubezni manger de caresses (ali de baisers)
pojej svoj kruh! mange (ali finis, achève) ton pain!
kar smo si skuhali, to moramo pojesti (figurativno) le vin est tiré, il faut le boire

pôjmiti comprender; entender; concebir

hitro pojmiti ser vivo de entendimiento
počasi pojmiti ser tardo de comprensión, fam tener malas entendederas, ser corto de entendederas

poka|ti² [ó] (-m) počiti (langsam) šivi: platzen, aufgehen; skodelica, kamen: einen Sprung/[Riß] Riss bekommen, springen, kamen, semenska glavica: bersten, koža: aufspringen, rissig werden
figurativno (kar) pokati od od besa/radovednosti/zavisti/smeha/zdravja vor Wut/Neid/Lachen/Gesundheit platzen, vor Gesundheit strotzen
pokati po šivih aus allen Nähten platzen
ki hitro poka [rißanfällig] rissanfällig
mraz, da kar poka klirrender Frost

pokvari|ti se (-m se) kvariti se

1. verderben, schlecht werden

2. (postati neužiten) ungenießbar werden

3. tehnika stroj, naprava: ausfallen; avto: eine Panne haben
ki se hitro/pogosto pokvari fehleranfällig, fehlerträchtig

pokvarljiv (-a, -o) verderblich
hitro pokvarljiv [leichtverderblich] leicht verderblich
hitro pokvarljivo! zum alsbaldigen Verzehr bestimmt!

polish² [pɔ́liš]

1. prehodni glagol
loščiti, (z)gladiti, poleščiti, polirati
figurativno ugladiti, izpiliti, olikati, olepšati

2. neprehodni glagol
svetiti se, zgladiti se

pogovorno to polish off hitro končati delo; odstraniti, premagati, ubiti nasprotnika
to polish up popraviti, zboljšati, osvežiti (znanje)

pólvora ženski spol smodnik; umetni ogenj; živahnost, silovitost, vihravost

pólvora de algodón, algodón pólvora strelni bombaž
pólvora relámpago bleščični smodnik
pólvora sin humo brezdimni smodnik
disparar (ali tirar) con pólvora sola slepo streljati
no ha inventado la pólvora ni iznašel smodnika
ser una pólvora (fig) hitro vzkipeti, se razvneti
volar con pólvora s smodnikom v zrak pognati

pomečka|ti (-m) zerknittern, zerknautschen; (pokvariti) aus der Form bringen
figurativno na hitro pomečkati auf die Schnelle machen

pomnožíti augmenter, accroître, étendre , (število) multiplier

pomnožiti se augmenter (en nombre), s'accroître, se multiplier, prendre de l'extension
hitro in močno se pomnožiti pulluler
štiri pomnoženo s pet je dvajset quatre multiplié par cinq donne vingt
pomnožena izdaja édition ženski spol augmentée

pomnožíti aumentar; acrecentar; propagar ; (število) multiplicar

pomnožiti se aumentar (en número), acrecentarse, crecer; multiplicarse; reproducirse; fig propagarse
hitro in močno se pomnožiti pulular
pomnožena izdaja edición f aumentada

pomóč help, aid, assistance, (v sili) succour; (denarna) subvention, bounty, subsidy, support, standby; (olajšanje) relief; (lek) remedy, cure

brez pomóči helpless
na pomóč! help! help!
klic na pomóč cry for help
klic za hitro, nujno pomóč v sili emergency call
garnitura, oprema za prvo pomóč first aid kit
s pomóčjo by the help of, by means of, by dint of, by (ali with) the aid of, by the agency of
z božjo pomóčjo with God's help
temu ni pomóči there's nothing to be done about it, there's no help for it, it cannot be remedied (ali helped)
zanj ni več pomóči he is past help
klicati na pomóč to shout (ali to call) for help, to call for assistance
nuditi pomóč komu to offer help to someone
nuditi prvo pomóč na postaji prve pomóči to give first aid at the dressing station (ali first-aid post)
ponuditi svojo pomóč to offer one's aid
hoditi s pomóčjo palice to walk with the aid (ali help) of a stick
iti komu na pomóč to go to someone's help
to mi ni bilo v nobeno pomóč it was no help to me
poslati pomóč žrtvam potresa to send relief to the victims of an earthquake
priti komu na pomóč to come to someone's rescue (ali aid, assistance)
priskočil mi je na pomóč he ran (ali came) to my help (ali to my assistance)
prositi za pomóč to ask for help
napraviti kaj brez tuje pomóči to do something off one's own bat
obrniti se na koga za pomóč to turn for aid (ali help) to someone, to resort to someone
vsa zdravniška pomóč ga ni mogla rešiti all the resources of medical skill could not save him
ne vem si (več) pomóči I am at my wits' end, I am in a quandary (ali a dilemma, a rare fix), pogovorno I'm up the creek, I'm up a gum tree

porta -ae, f (iz *pr̥ta-, indoev. kor. *per- prodreti do česa, prodreti skozi kaj, prepeljati se, na drugo stran spraviti; prim. skr. píparti pelje se čez, prepelje se, gr. πείρω prodiram, prebadam, περάω prodiram, πόρος prehod, brod, πορϑμός brod, πορεύω peljem, dobavljam, πορίζω dobavljam, pridobivam, sl. naperiti, got., stvnem. faran = nem. fahren, stvnem. fuoran, furt = nem. führen, Furt, norveško fjord = nem. Fjord zaliv, ang. port, lat. portārius, portitor, portōrium, portisculus, portus, portuōsus, portuēnsis, Portūnus, Portunālis idr.)

1. vrata, poseb. mestna vrata: Pl., C., O. idr., urbis Ci., oppidi Auct. b. Afr., aversa porta (sc. oppidi) L., Colina, Esquilina, Capena idr. Ci., Hannibal erat ad portas Ci., Hannibal ante portas L., pedem portā non extulisse Ci. ni šel iz mesta, iamque adeo exierat portis equitatus apertis V.; o vratih tabora: porta praetoria C. glavna vrata, sprednja vrata, porta principalis L. stranska vrata, porta decumana C., L. zadnja vrata (prim. decumānus), ex porta ludis emitti Pl. iz zverinjaka (v cirku(su)); pl. o enih vratih: Sabinis proditae portae per virginem Tarpeiam nomine Fl.; preg.: porta itineri longissima Varr. „pot do vrat je najdaljša“, tj. ko si že pri vratih, potem ti delo hitro steče = človek se najdlje mudi pri pripravah, priprave vzamejo največ časa, s pripravami se človek najdlje zamudi.

2. metaf. vsak vhod, dohod, dostop, izhod: Plin., portae Ciliciae N. soteske, ožine, porta Taenaria O. votlina, venti … quā data porta ruunt V., caeli V., solis Macr. znamenji Rak in Kozorog živalskega kroga (zodiaka), postquam Discordia taetra belli ferratos postes portasque refregit Enn., H., portae iecoris Ci., ventriculi porta Cels. vratar (krožna mišica med želodcem in dvanajstnikom).

3. pren.: quibus e portis occurri cuique deceret Lucr. po katerih poteh = s kakimi sredstvi, na kakšen način.

Opomba: Obl. portabus nam. portibus: Gn. Gellius ap. Char.

porte [pɔrt] féminin vrata, duri; vhod; mestna vrata; (histoire)

la Porte, la Sublime Porte vlada turških sultanov
(pluriel) géogr ozek prelaz, soteska
à la porte pri vratih, pred vratmi
à la porte! ven (z njim)!
à la porte, aux portes de blizu, tik ob, tik pri
porte à porte čisto v bližini
à porte close skrivaj, tajno
de porte à porte (čisto) odkrito, v obraz, commerce od hiše do hiše
faire du porte à porte prodajati kaj, nabirati prispevke od stanovanja do stanovanja
de porte en porte od hiše do hiše (iti)
sur le pas, sur le seuil de la porte na pragu, pred vratmi
porte en accordéon, à soufflet vrata na harmoniko
porte basculante sklopna vrata
porte à deux battants dvokrilna vrata
porte blindée, cuirassée oklepna vrata
porte à claire-voie vrata iz lat, lesa
porte cochère vozna, široka vežna vrata
porte à coulisse, coulissante, à glissière, glissante drsna vrata
porte de grille mrežasta vrata
porte de derrière (tudi figuré) zadajšnja vrata
porte descendante spustne duri
porte d'entrée, vitrée vhodna, steklena vrata
porte tournante, pivotante vrtljiva vrata
porte triomphale slavolok
battant masculin, poignée féminin, seuil masculin de porte krilo, kljuka, prag pri vratih
régime masculin de la porte ouverte politika odprtih vrat trgovini z drugimi državami
condamner une porte zazidati vrata
entrer par la petite porte (figuré) priti do česa po protekciji
entrer par la grande porte priti do česa po natečaju, po svojih sposobnostih, zaslugah
enfoncer une porte vdreti vrata
enfoncer une porte ouverte (figuré) po nepotrebnem se truditi
être aux portes de la mort biti tik pred smrtjo
je n'ai fait que lui parler entre deux portes le na hitro, kar pred vratmi sem govoril z njim
cette porte ferme mal ta vrata se slabo zapirajo
fermer la porte sur quelqu'un zapreti vrata za kom
fermer à quelqu'un la porte au, sur le nez zapreti komu vrata pred nosom
fermer, (faire) refuser, défendre sa porte à quelqu'un prepovedati komu vstop v hišo
forcer la porte de quelqu'un priti h komu brez njegovega dovoljenja
frapper à la porte de quelqu'un (figuré) potrkati pri kom
gagner, prendre la porte oditi skozi vrata, iti ven
mettre, flanquer, jeter quelqu'un à la porte vreči skozi vrata koga; izključiti (učenca)
mettre la clef sous la porte skrivaj (ne da bi plačali najemnino) se izseliti, izginiti
se présenter à la porte de quelqu'un priti h komu, oglasiti se pri kom
trouver porte close (figuré) ne dobiti nikogar doma, ne biti sprejet

pôsel travail moški spol , œuvre ženski spol , affaire ženski spol , occupation ženski spol , tâche ženski spol , besogne ženski spol , métier moški spol , entreprise ženski spol , marché moški spol , fait moški spol , soin moški spol , fonction ženski spol

argo boulot moški spol, business moški spol; (služabnik) serviteur moški spol, domestique moški spol
posli les affaires ženski spol množine; (služinčad) les domestiques moški spol množine, le personnel de service
posli gredo dobro les affaires vont bien
devizni posli commerce moški spol de devises, transaction ženski spol (ali opération ženski spol) de change
gospodinjski posli soins du ménage (ali domestiques)
odpravnik poslov chargé moški spol d'affaires
postranski posel métier moški spol d'appui
tekoči posli affaires courantes
terminski posel marché (ali opération ženski spol) à terme
vesten, korekten v poslih scrupuleux en affaires
izvrševanje, opravljanje tekočih poslov expédition des affaires courantes
brigati se za svoje posle (familiarno) s'occuper de ses oignons
vsakemu dodeliti posel assigner une tâche à chacun
imeti posla s kom avoir affaire à quelqu'un
imeti mnogo posla avoir fort à faire
izvršiti svoj posel remplir sa tâche
kaziti posel gâcher le métier
(na) hitro opraviti kak posel expédier une tâche
opravljati svoje običajne posle vaquer à ses occupations habituelles
dobro opravljati svoj posel bien faire son métier
potovati po poslih voyager pour affaires
prevzeti posle entrer en fonction(s)
spustiti se v neki posel s'engager dans une entreprise
vežbati koga v poslih rompre quelqu'un aux affaires
nimam nobenega posla s to stvarjo je ne suis pour rien dans cette affaire

possible [pɔsibl] adjectif možen, mogoč; eventualen; masculin kar je možno, možnost

au possible kar se da, zelo
il est gentil au possible on je nadvse ljubezniv
le plus possible, autant que possible toliko, kot je (le) mogoče, kar največ
le moins de fautes possible kar najmanj napak
dans la mesure du possible v mejah možnosti
le mieux possible kar najbolje
le plus souvent possible kar najčešče
fe plus tôt possible, aussitôt possible čimprej, čimbrž
le plus vite possible kar se da hitro, kar najhitreje
c'est très possible to je zelo mogoče, zelo verjetno
pas possible! ni mogoče!
je ferai (tout) mon possible storil bom, kar bo le mogoče, kar bo le v mojih močeh
rendre possible omogočiti
(familier) possible que ... možno (je), da ...

postréči to serve; to wait upon, to attend to; (z jedjo) to serve

postréči si (pri mizi) to help oneself
postrezite si, g. doktor! help yourself, please, doctor!
vam že strežejo?, ste že postreženi? (v trgovini) are you being attended to?
s čim vam naj postrežem? what can I do for you?, what can I show you?, what can I get you?
postregli so nam z vinom in pecivom we were offered wine and cakes
postregli vam bomo poceni in hitro we shall give you cheap and speedy service

potis -e (sor. s skr. páti-ḥ gospod, soprog, pátnī gospa; prim. gr. πόσις [iz *πότις] soprog, πότνια gosp(odaric)a, δεσ-πότης gospo(dar), vladar, δέσποινα [iz *δεσ-πο(τ)νια], lit. patìs, pàts soprog, got. faths gospod, brut-faths [=*Braut-herr = Bräutigam] ženin, lat. com-pos, im-pos, potestas, posse).

I. poz. zmožen, môčen, močán, mogočen, silen, oblasten: Divi potes Varr.; večinoma v povezavi z glag. esse ali tudi brez njega = biti sposoben, biti zmožen, (z)moči, premoči, mogoče biti komu kaj: potis sum hoc inter vos componere Pl., at non Euandrum potis est vis ulla tenere V., potis es reperire Lucr., sanguis potis est consistere Poeta ap. Ci., nec (naspr. corpus) potis est cerni Lucr., si potis est Ter., Prud. če je mogoče, če je moč, quid pastores potis sunt Varr., nec potis (sc. est) Ionios fluctus aequare sequendo V., quī potis est? Cat. kako je mogoče?; v vprašanju: potin = potisne: potin' es dicere? Ter., potin' est (= potest)? Pl., potin' (= potin' est), ut desinas? Ter. ali moreš nehati? ali lahko nehaš? = nehaj vendar?; neutr. pote z istim pomenom: Lucr., hoc facias sive id non pote sive pote (sc. est) Cat., quā pote quisque, in eā conterat arte diem Pr.; pote (pote') = potest; z inf.: Vitr., Pr., pa tudi = potest esse more biti, mogoče je: nihil pote supra Ter., hoc quidquam pote impurius? Ci., quantum pote Ci. ep. kolikor (= kakor hitro, takoj ko, brž ko) je mogoče; potis ali pote (sc. esse) = posse često pri Pl. — Iz potis (pote) in esse je nastal glag. possum (gl. possum; prim. tudi še pte in zvezo ut-pote). —

II. komp. potior -ius

1. prednost imajoč, ljubši, važnejši, boljši, vrlejši, odličnejši, izvrstnejši: abs.: heres L., sententia V., H., ut sit potior Ter. da bo imel prednost; tako tudi: qui potior nunc es Tib., Persae multitudine potiores Cu. močnejši; potiorem vitā rem habere C. ali publica commoda privatis potiora habere C. javnim (državnim) koristim dajati prednost pred zasebnimi, plus pollet potiorque est patre Poeta ap. Ci., cives potiores quam peregrini Ci., nihil mihi potius fuit, quam ut … Ci.; subst. n pl. važnejše (pomembnejše, izvrstnejše, boljše) stvari (reči), važnejše (pomembnejše, izvrstnejše, boljše): ea referremus, nisi maiora potioraque haberemus N., quasi potiora quaedam egisset Cu., naturae est potioribus deteriora submittere Sen. ph.

2. vrednejši: quibus tantum crederem, potiores habui L. (sklad po adj. dignus). — Od tod acc. sg. adv. potius bolj, raje, rajši, prej(e): quaestio facti potius est, non iuris Icti., Galliam potius esse Ariovisti quam populi Romani est C., hic potius vivus in reos quam occisus in proscriptos referretur Ci.; s finalnim stavkom: perpessus est omnia potius quam conscios indicaret Ci. kakor da bi bil … , audeo dicere hoc malo domitos ipsos potius cultores agrorum fore quam ut armati per secessionem coli prohibeant L.; quam potius V. = potius quam. Pogosto (v zvezi z vel, sive, seu, aut) kot popravek (correctio), pojasnilo prejšnjega izraza = bolje (rečeno), to je, oziroma: magnus (sc. homo) vel potius summus Ci., o clementiam populi Romani seu potius patientiam miram Ci., sceleratus civis aut domesticus potius hostis Ci.; pri nasprotjih (v zvezi z ne, atqui, sed): istius fide ne potius perfidiā decepti Ci., non laudatio, sed (marveč, temveč) inrisio Ci.; pri komp.: cum ei fuerit optabilius oblivisci posse potius … Ci.; pri glag. s komparativnim pomenom (malle, praestare, praeoptare; v teh primerih se potius ne sloveni): N., Uticae potius quam Romae esse maluisset Ci., mori potius quam servire praestaret Ci., ut puerum praeoptares perire potius quam … Ter. —

III. superl. potissimus 3 najizvrstnejši, najimenitnejši, najpomembnejši, najvažnejši, najpoglavitnejši, glavni, prvi: Plin. iun. idr., potissimos libertorum veneno interfecit T., potissimus tentare S. prvi je poskusil, quid potissimum sit Ci., primum ac potissimum omnium ratus L., potissimus nostrae ut sit domi Pl. da bi imel prednost pred vsemi. — Večinoma acc. sg. n. adv. potissimum najbolj, najraje, najrajši, (prav) posebej, (prav) posebno, (še) zlasti, predvsem, pred vsem (drugim), prav: Pl., Ter., Hirt., Iust. idr., ex his delecti Delphos deliberatum missi sunt qui consulerent Apollinem, quo potissimum duce uterentur N., aut quo potissumum infelix adcedam? S., forte quadam utili ad tempus, ut comitiis praeesset, potissimum M. Duillio sorte evenit L., qui potissimum ex magno numero conscenderent C. sed ego potissimum (najbolj) Thucydidi credo N., at enim cur a me potissimum (prav) hoc praesidium petiverunt? Ci., in eā potissumum (prav) urbe natus N.

potopíti noyer, plonger, immerger ; (ladjo) couler à fond, submerger

potopiti se plonger, se noyer, (s')enfoncer, s'immerger; (ladja) couler (bas, à fond), sombrer, aller au fond, périr, s'engloutir, s'abîmer dans les flots; figurativno faire le plongeon
potopiti ladjo envoyer un navire par le fond, couler un navire
potopiti se v vodo faire un plongeon
ladja se je potopila z vsem, kar je bilo na njej le navire a péri corps et biens
podmornica se hitro potopi le sous-marin s'immerge rapidement

potrébščina nécessaire moški spol , article moški spol

potrebščine (običajno v množini) accessoires moški spol množine, ustensiles moški spol množine
potrebščina za vsakdanjo rabo article courant
potrebščina, ki gre hitro v prodajo article d'écoulement facile
pisarniške, popotne potrebščine articles moški spol množine de bureau, de voyage
športna potrebščina article de sport
življenjske potrebščine nécessités ženski spol množine de la vie

pouce [pus] masculin palec (prst, mera), cola

et le pouce (familier) in še več
pas un pouce de terrain, de terre tudi ped zemlje ne
donner le coup de pouce à quelque chose dovršiti kaj
donner un coup de pouce à quelqu'un pomagati komu k uspehu
se lécher les pouces de oblizovati se po
lire au pouce (typographie) brati prvo korekturo
manger sur le pouce stojé, na hitro jesti
mettre les pouces (figuré) priznati svoj poraz, odnehati
se mordre les pouces (figuré) lasé si puliti
ne pas reculer, avancer, céder d'un pouce ostati nepremičen
serrer les pouces à quelqu'un priviti z vijakom, zmečkati komu palce; figuré prisiliti koga
sucer son pouce (figuré) sesati si palec
se tourner les pouces vrteti palce (od dolgega časa), presti dolgčas
pouce! zapik! (klic otrok za znak, da se začasno umaknejo iz igre)
pouce cassé! konec zapika! igra se zopet začne!
lire du pouce prelistati, preleteti