Franja

Zadetki iskanja

  • žálost (-i) f

    1. tristezza, mestizia, affanno, dispiacere, dolore, cruccio, lutto, compianto; ekst. pianto; disastro:
    obšla, prevzela ga je žalost si rattristò
    vdati se žalosti abbandonarsi all'affanno
    igra državne reprezentance je bila prava žalost il gioco della nazionale è stato un disastro
    žalost vsega naroda il compianto, il cordoglio della nazione
    neutolažljiva žalost dolore inconsolabile

    2. (žalovanje) lutto:
    imeti žalost v hiši avere un lutto in famiglia
    dan žalosti giornata di lutto nazionale

    3. pren. (nezabaven, nepomemben človek) strazio:
    mož je prava žalost il tipo è un vero strazio

    4. (slaba stvar) patacca:
    kdo ti je podtaknil to žalost?! chi ti ha rifilato questa patacca?!

    5. (v adv. rabi) na žalost purtroppo:
    ali se je vrnila? Na žalost ne è ritornata? Purtroppo no
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    (v osmrtnicah) pogreb bo izpred hiše žalosti il funerale partirà dalla cappella mortuaria
    umreti od hude žalosti morire di crepacuore
    um. podoba Marije Sedem žalosti immagine della Madonna dei sette dolori, dell'Addolorata
    utapljati žalost v alkoholu annegare i propri dolori nell'alcol
  • žéjati (-am) imperf.

    1. impers. aver sete;
    hudo me žeja ho una sete da morire
    žejati po, žejati česa aver bisogno di, desiderare
    danes ljudi žeja po razvedrilu oggi la gente ha bisogno di svago

    2. far venire la sete:
    slane jedi žejajo i cibi salati fanno venire la sete
  • želódec (-dca) m

    1. anat. stomaco:
    pog. polniti si želodec (basati se) riempirsi lo stomaco
    imeti močan želodec avere uno stomaco di ferro, di struzzo
    mastno hrano želodec težko prebavi lo stomaco ha difficoltà a digerire i cibi grassi
    v želodcu mu kruli lo stomaco gli brontola
    imeti povešen želodec avere lo stomaco abbassato
    zool. prežvekovalski želodec lo stomaco dei ruminanti
    želodec se mi obrača mi viene il voltastomaco
    oglasil se je želodec si sentono i morsi della fame
    dobiti kaj toplega v želodec mangiare qualcosa di caldo
    pog. imeti koga v želodcu avere qcn. sullo stomaco
    imeti gobo v želodcu bere come una spugna
    obležati v želodcu restare sullo stomaco (di cibo pesante)
    piti na prazen želodec bere a stomaco vuoto
    lačen biti, da se pajčevine delajo v želodcu avere una fame da lupi
    ljubezen gre skozi želodec l'amore passa per lo stomaco
    med. izprati želodec fare la lavanda gastrica

    2. gastr. stomaco ripieno, farcito

    3. pog. pancia, ventre, buzzo
    PREGOVORI:
    lačnim želodcem gre vse v slast l'appetito è il miglior cuoco
  • ženíti (-im)

    A) imperf.

    1. sposare, ammogliare

    2. fare da mediatore, da paraninfo

    B) ženíti se (-im se) imperf. refl.

    1. ammogliarsi, sposarsi:
    nima se na kaj ženiti non ha di che mantenere la famiglia (se si sposa)
    ženiti se na roke portare in dote solo un paio di braccia
    ženiti se pod marelo sposarsi senza aver dove stare
    biti oblečen, kot bi se ženil essere agghindati come per andare a nozze

    2. avere una relazione, amoreggiare

    3. zool. essere in fregola, in calore
  • žénski (-a -o) adj.

    1. di, da donna, femminile; donnesco, muliebre:
    ženski potomci discendenti femminili
    ženski spolni organi genitali femminili
    ženske bolezni malattie femminili
    ženski glas voce femminile, muliebre
    obl. ženski klobuk cappellino, cappello da signora
    ženska ura orologio da donna
    ženski samostan convento femminile
    ženski poklic professione femminile
    ženska revija rivista per donne

    2. (ki se pripisuje ženskam) femminile; muliebre:
    ženska radovednost, zvijačnost curiosità, astuzia femminile
    ženska lepota bellezza femminile, muliebre
    agr., hist. sejati na ženski dan seminare di mercoledì o di sabato
    gibanje za žensko emancipacijo movimento per la liberazione della donna
    hiši so potrebne pridne ženske roke la casa ha bisogno di una donna, di una massaia
    ženska ročna dela lavori femminili
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    biol. ženska spolna celica cellula sessuale femminile
    biol. ženska spolna žleza ghiandola sessuale femminile
    bot. ženski cvet fiore femminile
    bot. ženska rastlina pianta femminile
    kozm. ženski parfum profumo femminile
    lingv. ženska sklanjatev declinazione dei nomi femminili
    lingv. ženski spol genere femminile
    lit. ženska cezura cesura femminile
    ženska rima rima femminile, piana
    muz. ženski zbor coro femminile
    um. (ženski) model modella
    obl. ženska bluza camicetta
    obl. ženska domača halja grembiule, andrienne
    obl. ženske spodnjice mutandine, culottes
    obl. ženski jopič casacca
    ženska torbica borsetta; sacchetto, secchiello; busta
    ženski polškorenjček polacca
    ženski slamnik pamela
    anat. žensko spolovilo vulva; vulg. fica, bernarda
    šport. žensko plavanje il femminile di nuoto
  • živál (-i) f

    1. animale; bestia:
    krotka, škodljiva, velika žival animale docile, dannoso, grosso
    gojiti, udomačiti živali allevare, addomesticare le bestie
    divje, domače živali animali selvatici, domestici
    klavna, molzna, plemenska, vprežna žival animale da macello, da latte, di razza, da tiro
    mesojeda, rastlinojeda žival animale carnivoro, erbivoro
    sveta žival animale sacro
    daritvena žival animale sacrificale
    rel. nečista žival animale impuro
    dvospolna, enospolna žival animale bisessuale, unisessuale
    nižje živali invertebrati
    med. poskusna žival cavia, animale da laboratorio
    hladnokrvna, toplokrvna žival animale a sangue freddo, a sangue caldo
    lihoprsta žival perissodattilo
    (več) živali, domače živali bestie, bestiame

    2. (bitje, ki ne misli; bitje, ki se ravna po nagonih) bestia:
    ravnati s kom kot z živaljo trattare uno come una bestia
    človek je včasih žival l'uomo è talvolta una bestia

    3. pren. (surov, hudoben moški) bestia; bruto:
    ta žival je ponesrečenca pustila kar na cesti questa bestia ha lasciato il malcapitato per strada

    4. tipo; pezzo:
    on je pomembna žival è un pezzo grosso, un pezzo da novanta
  • žívec (-vca) m

    1. anat. nervo:
    vzdražiti živec eccitare il nervo
    med. omrtviti živec anestetizzare il nervo
    bolezni živcev malattie nervose
    ohromelost živcev paralisi nervosa
    vnetje živcev neurite
    spočiti živce riposare i nervi
    biti rahlih živcev avere i nervi a fior di pelle
    gibalni, čutilni živec nervo motorio, sensitivo
    slušni, vidni, vohalni živec nervo uditivo, ottico, olfattivo
    bedrni, obrazni živec nervo sciatico, facciale
    čutni, gibalni živec nervo sensitivo, motorio
    hrbtenjačni živec nervo spinale
    ravnotežni živec nervo vestibolare
    trivejni živec nervo trigemino

    2. pren. (najpomembnejši del) nucleo, nocciolo

    3. pren. uomo vivace, dinamico; trottola

    4. min. (glinenec) feldspato
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    odpovedali so mu živci gli hanno ceduto i nervi
    popustili so mu živci ha i nervi a pezzi
    nimam živcev, da bi to gledal non posso guardarlo
    iti na živce dare sui nervi
    ohraniti mirne živce mantenere i nervi saldi
    živce mi bo požrl sarà la mia rovina
    spraviti koga ob živce far saltare i nervi a qcn.
    zadeti koga v živec ferire, pungere nel vivo qcn.
  • življênje (-a) n

    1. vita; vivere:
    življenje na kopnem, na morju la vita sulla terraferma, sul mare
    znamenja življenja segni di vita
    volja do življenja voglia di vivere
    tvegati življenje rischiare la vita
    rešiti si golo življenje salvare la vita
    streči po življenju tramare contro la vita, minacciare la vita di qcn.
    rel. posmrtno, večno življenje vita ultraterrena, eterna

    2. (bivanje, obstajanje) vita; esistenza:
    čustveno, duševno, intelektualno življenje vita sentimentale, spirituale, intellettuale
    zakonsko, samsko življenje vita coniugale, da scapolo
    pren. sladko življenje la dolce vita
    begunsko, vojaško življenje la vita del profugo; la vita del soldato, vita militare
    brezskrbno, pasje življenje vita spensierata, da cani
    življenje iz dneva v dan vita alla giornata
    mladost, pomlad življenja la giovinezza, primavera della vita
    starost, jesen življenja la vecchiaia, autunno della vita
    navade mestnega življenja abitudini della vita di città
    spremembe življenja na vasi mutamenti nella vita delle campagne
    tako je pač življenje così è (fatta) la vita
    to ni življenje! che razza di vita è questa!
    nočno življenje mesta la vita notturna della città

    3. pren. (moč, zdravje) vita, salute, vigore:
    roke so brez življenja visele ob telesu le braccia pendevano senza vita lungo il corpo

    4. vita, attività:
    društveno, kulturno, versko življenje la vita sociale, culturale, religiosa
    družabno življenje vita di società

    5. pren. (prepričljivost, verjetnost) vita, credibilità, verosimiglianza:
    pisatelj je gradivu vdihnil življenje lo scrittore ha infuso vita, verosimiglanza nella materia

    6. pren. (kar se rabi za zadovoljevanje telesnih potreb) vita; sostentamento;
    življenje je drago la vita è cara
    sredstva za življenje mezzi di sostentamento
    kakovost življenja qualità della vita
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    molči, če ti je življenje drago! taci, se hai cara la vita!
    knjiž. njegovo življenje se je dopolnilo è spirato, è passato a miglior vita
    življenje ga je povozilo non ha saputo superare le difficoltà della vita
    njegovo življenje visi na niti, na lasu ha la vita appesa a un filo
    veseliti se življenja godere la vita, gioire della vita
    dati otroku življenje dare alla luce un bambino
    dati življenje za domovino dare la vita per la patria
    podariti obsojencu življenje graziare un condannato a morte
    postavljati življenje na kocko mettere la vita a repentaglio
    skleniti svoje življenje morire
    skrajšati si, vzeti si življenje togliersi la vita, suicidarsi
    spremeniti življenje nekoga v pekel trasformare in inferno la vita di qcn.
    vzeti življenje komu uccidere qcn.
    biti ob življenje perdere la vita, morire
    priklicati v življenje rianimare, far riacquistare i sensi
    priklicati v življenje novo revijo fondare una nuova rivista
    neprevidnost plačati z življenjem pagare la propria imprudenza con la vita
    rešiti koga, čeprav za ceno življenja salvare qcn. anche a costo della propria vita
    biti v cvetu življenja essere nel fiore degli anni
    bojevati se na življenje in smrt lottare per la vita e per la morte
    anat. drevo življenja albero della vita
    um. drevo življenja albero di Iesse; arbor vitae
    jur. nadomestilo za ločeno življenje indennità di trasferta
    kakršno življenje, takšna smrt chi ben vive, ben muore
    življenje je le kratek sen la vita è un sogno, un lampo
  • žižola samostalnik
    1. botanika Zizypus jujuba (drevo ali grm) ▸ jujuba
    Na Kitajskem velja žižola za najstarejše sadno drevo. ▸ Kínában a jujuba a legősibb gyümölcsfának számít.
    Sopomenke: kitajski datelj, navadni čičimak, čičimak

    2. (plod) ▸ jujuba
    Žižole so zrele, šele ko so mehke in nagubane, imajo pa značilen sladko-kisel okus. ▸ A jujuba csak akkor érett, ha puha és ráncos, de jellegzetes édes-savanyú íze van.
    Sopomenke: kitajski datelj, navadni čičimak, čičimak
  • žólč (-a) m

    1. anat. bile, fiele

    2. pren. bile, fiele;
    žolč prekipi, zavre il fiele ribolle
    bled od žolča verde dalla bile
    med. žolč se mu je razlil gli è fuoriuscita la bile
    žolč ga zvija ha attacchi di bile
    zlivati žolč na koga, nad kom sputare bile su qcn.
    v srcu nositi žolč, na ustih pa med masticar fiele e sputar dolce
  • žongliranje samostalnik
    1. (o metanju predmetov) ▸ zsonglőrködés
    žongliranje z žogicami ▸ labdákkal zsonglőrködés
    mojster žongliranja ▸ zsonglőrködés mestere
    žongliranje z baklami ▸ fáklyákkal zsonglőrködés
    Če se ti ljubi, se žongliranja s tremi žogicami naučiš v dveh urah. ▸ Ha szeretnéd, két órán belül megtanulhatsz három labdával zsonglőrködni.
    Sopomenke: žonglerstvo
    Povezane iztočnice: žogica za žongliranje

    2. (sočasno obvladovanje več zadev) ▸ zsonglőrködés
    Novi zakon bo prav gotovo posledica žongliranja z različnimi interesi. ▸ Az új törvény minden bizonnyal a különböző érdekekkel való zsonglőrködés eredményeként születik meg.
    Več pomnilnika pomeni zmožnost žongliranja z več aplikacijami hkrati. ▸ A nagyobb memória lehetővé teszi a több alkalmazással való egyidejű zsonglőrködést.
    Sopomenke: žonglerstvo

    3. lahko izraža neodobravanje (spretna uporaba ali izbira) ▸ zsonglőrködés
    žongliranje z besedami ▸ szavakkal zsonglőrködés, szózsonglőrködés
    žongliranje s časom ▸ idővel zsonglőrködés
    To ni neodgovorno žongliranje z besedami ali laž, pač pa resnica, ki temelji na časopisnih člankih in uradnih dokumentih sodišč. ▸ Ez nem csak felelőtlen szózsonglőrködés vagy hazugság, hanem ez az újságcikkeken és a bíróságok hivatalos dokumentumain alapuló igazság.
    Na voljo je večja izbira, kar omogoča kar nekaj žongliranja s cenami. ▸ Nagyobb választék áll rendelkezésre, ami elég jól lehetővé teszi az árakkal való zsonglőrködést.
    Ker je prvotno igralka, glasbeni karieri pa se tudi ne želi odpovedati, bo potrebnega še kar nekaj žongliranja s časom. ▸ Mivel elsősorban színésznő, de a zenei karrierjéről sem szeretne lemondani, így nem kevés zsonglőrködésre lesz szüksége az idővel.
    Sopomenke: žonglerstvo
  • žreb samostalnik
    1. (o izbiranju) ▸ sorsolás
    žreb kvalifikacij ▸ selejtező sorsolása
    žreb skupin ▸ csoport sorsolása
    žreb turnirja ▸ torna sorsolása
    žreb pokala ▸ kupa sorsolása
    žreb tekmovanja ▸ verseny sorsolása
    rezultati žreba ▸ sorsolás eredménye
    sreča pri žrebu ▸ szerencse a sorsolásnál
    glavni žreb ▸ fősorsolás
    četrtfinalni žreb ▸ negyeddöntő sorsolása
    razplet žreba ▸ sorsolás kimenetele
    žreb polfinala ▸ elődöntő sorsolása
    opraviti žrebkontrastivno zanimivo kisorsol
    izvesti žrebkontrastivno zanimivo kisorsol
    žreb za SP ▸ vb sorsolása
    žreb za nagrade ▸ nyereménysorsolás
    določiti z žrebom ▸ sorsolással eldönt
    razdeliti z žrebom ▸ sorsolással oszt
    čakati na žreb ▸ sorsolásra vár
    žreb za svetovno prvenstvo ▸ világbajnokság sorsolása
    žreb štartnih številk ▸ rajtszámok sorsolása
    Člane, ki se imenujejo za tri leta, se določi z žrebom. ▸ A három évre kinevezendő tagokat sorsolással kell meghatározni.
    Vrstni red objave odgovorov je bil določen z žrebom. ▸ A válaszok közzétételének sorrendjét sorsolással döntötték el.
    V Hamburgu so opravili žreb skupin za žensko svetovno rokometno prvenstvo. ▸ Hamburgban kisorsolták a női kézilabda-világbajnokság csoportjait.

    2. ponavadi v športnem kontekstu (o rezultatu izbire) ▸ sorsolás
    neugoden žreb ▸ kedvezőtlen sorsolás
    ugoden žreb ▸ kedvező sorsolás
    Z ugodnim žrebom lahko tudi mi pridemo na svetovno prvenstvo. ▸ Kedvező sorsolás mellett mi is kijuthatunk a világbajnokságra.
    težak žreb ▸ nehéz sorsolás
    Ker sva imeli razmeroma težak žreb, nisem pričakovala, da se bova sploh prebili do finala. ▸ Mivel viszonylag nehéz volt a sorsolásunk, nem vártam, hogy egyáltalán eljutunk a döntőig.
    zadovoljen z žrebom ▸ elégedett a sorsolással
    Ampak lahko smo zadovoljni z žrebom in če bomo igrali dobro, lahko upamo na ugoden rezultat. ▸ Azonban elégedettek lehetünk a sorsolással, és ha jól játszunk, reménykedhetünk a kedvező eredményben.
  • žvižgalen pridevnik
    (o žvižganju) ▸ füttyös, fütty
    Na sodišču pa je še povedal, da tudi, če bo dobil odškodnino, bo vendarle za vedno ostal brez svoje žvižgalne moči. ▸ A bíróságon az is elmondta, hogy még ha kap is kártérítést, örökre elveszíti a füttytudását.
  • žvížgati silbar ; (veter, izstrelki) silbar ; (v gledališču) silbar, pitar

    njegovo premoženje je šlo rakom žvižgat su fortuna se la ha llevado la trampa
    pojdi rakom žvižgat! ¡vete al diablo!
    žvižgati melodijo silbar una melodía
    (se po)žvižgam na to (fig) fam me importa un pito eso; de eso me río yo
Število zadetkov: 994