Franja

Sugambrī (slabše Sigambrī, Sygambrī, Sicabrī) -ōrum, m Sugámbri(jci), (Sigámbri(jci), Sikámbri(jci)), mogočno germansko pleme na področju med rekami Siga (Sieg), Lipa (Lippe) in Ren: C., H., Suet., Mart., T., Cl. Od tod adj. Sugamber -bra -brum sugámbrijski: cohors T.; subst.
a) Sugambra -ae, f Sugámbrijka: O.
b) Sugambria -ae, f Sugámbrija, Sugámbrijsko, dežela Sugambrov (Sugambrijcev): Cl.

suīllus 3 (demin. suīnus) svinjski, prašičji: Varr., Ap., Aug. idr., caput L., grex Carmen vetus ap. L., caro, adeps Varr., Cels., Iuv., fungi Plin., Mart. „svinjske gobe“, vrsta slabih gob. — Od tod subst. suīlla -ae, f (sc. caro) svinjsko meso, svin(j)ina, svinjetina, prašičevína (prašíčevina): Cels., Plin.

suīnus 3 (sūs) svinjski, prašičji: Prisc., Th. Prisc., caro Varr. Od tod subst. suīna -ae, f (sc. caro) = suīlla -ae, f svinjsko meso, svin(j)ina, svinjetina, prašičevína (prašíčevina): Prisc.

sūminātus 3 (sūmen) vimena imajoč, vimena(s)t, mlečnate seske imajoč: caro Arn.; subst. sūmināta -ae, f (sc. scrofa) svinja (prasica) s seski, polnimi mleka, doječa svinja (prasica): Lamp.

summus 3 (iz *sup-mo-s; sup = sub; prim. skr. upamáḥ najvišji, gr. ὕπατος : ὑπό, umbr. somo (= summum)) superl. k adj. superus

I. najbolj zgornji, najzgorn(j)ejši, najvišji (naspr. īnfimus, īmus): summum iugum montis C., pars summum castrorum locum petere coepit C. na vzpetino, na kateri je stal tabor, ex summi cacuminis luco L., summus ego (sc. iacui in triclinio) H. najzgorn(j)ejši = prav zgoraj, najvišje (tj. na prvem, na najčastnejšem mestu); metaf. (o zvoku, glasu) najvišji, najmočnejši, najglasnejši (naspr. īmus): summo haec clamore Pl., agere clamore summo Ter., summo sonitu quatit ungula terram Enn. ap. Macr., sonus summus Plin., Q., vox summa Q., iubeo te salvere voce summa, quoad vires valent Pl., qui summa voce versus multos uno spiritu pronuntiare consuescebat Ci.; toda: modo summa voce (= z najdebelejšim ali najglobljim glasom, z basom), modo hac resonat quae chordis quattuor ima H. (po razporeditvi strun na tetrakordu, na katerem je bila basova struna najvišja, visokotonska struna pa najnižja); partitivno = najzgorn(j)ejši del, najvišji del česa: Ca., Enn., Ter. in poznejši pisci: summus puteus Pl. vodnjakov rob, rob vodnjaka, summum vestimentum Pl. skrajni rob oblačila, summa purpura Lamp. rogljiček ali ušesce toge, summus clipei umbo V. konica (rt) ščitovega popka, in summo (sc. clipeo) custos Tarpeiae Manlius arcis stabat V. na zunanjem ščitovem robu (drugi vežejo: in summo Tarpeiae arcis; gl. spodaj subst. summum -ī), summus mons C. vrh gore, summi montes V. vrhovi (konice, rti) gora, summa urbs Ci., V. ali summa arx V. zgornji del mesta, najvišji del mesta, grad, summum tectum V. sleme, in summa sacra via Ci. prav zgoraj na sveti cesti, summa aqua ali unda, summi fluctus, summa aequora, summum mare V. površina vode itd., summo pectore exstare C. prav zgoraj iz prsi, summum corpus V., O. površina telesa, koža, summa cutis Cels. površina kože, summi digiti Q. konice prstov na nogi, summaque per galeam delibans oscula fatur V. (gl. dē-lībō), summas (sc. amphoras) operit auro N. vrče zgoraj, summa gramina V. travni vršički. Od tod subst.

1. summum -ī, n najzgorn(j)ejši del, najvišji del, najzgorn(j)ejše mesto, najvišje mesto, najvišji prostor, višina, vrh, vršina, rt: summum tecti V. sleme, ab eius (sc. frontis) summo … late diffunduntur (sc. cornua) C., ad summum montis egressus est S.; v pl.: summa tectorum Cu. hišne stehe, summa Lycaei V. vrhovi, summa collis Auct. b. Afr. konica, rt, summa scopuli V. ali petrae Cu. vrhovi, konice, summa (sc. corporis) riguerunt Sen. ph. okončine, skrajn(j)i udje; v obscenem pomenu: summa petere Mart.; abstr. (brez določila v gen.) najzgorn(j)ejše mesto, najvišje mesto, vrh, vrhunec: non longe abesse a summo Ci., leviter a summo inflexum bacillum Ci. od zgoraj, collis ab summo aequaliter declivis C. z vrha, od vrha, od zgoraj, angustius ad summum fastigium C. navzgor, in summo C., L. na vrhu, sunt in summo Plin. iun. prav zgoraj, in summum evadere L., redire in summum Petr., a summo petere Q. površno, dare a summo bibere Luc. fr. začenši od zgoraj, od zgoraj naprej = po vrsti; tako tudi: da, puere, ab summo Pl. ali puere, a summo septenis cyathis committe hos ludos Pl., si quid de summo petas Pl. če hočeš kaj iz najvišje sklede, emergere ad summum Lamp. na površje.

2. summa -ae, f, gl. summa. —

II. metaf.

1. (po dostojanstvu, veljavi, kakovosti ipd.) najvišji, prevzvišeni, največji, najimenitnejši, najznamenitejši, najodličnejši, najizvrstnejši, najboljši, najpoglavitnejši, glavni, najvažnejši, najpomembnejši
a) (o osebah): summus vir Ci., summi viri Pl., summi homines Ci., summus imperator Pl., Ci. vrhovni poveljnik, nadpoveljnik, in summis habitus est ducibus N. šteli so ga med najznamenitejše vojskovodje, summus amicus Ter. najboljši, Simulo fuit summus (sc. amicus) Ter., summum (sc. amicum) alicui esse Ter., summus deûm rector O., summus Iuppiter Enn. ap. Non., Pl., summus Sol Enn. ap. Prob., pater summus (sc. Iuppiter) V., summus deûm V., O., sacerdos Vulg.; z gen.: severitatis et munificentiae summus T. najvišji sodnik o strogosti in milosti. Od tod subst. α) summus -ī, m najvišji, visoki (naspr. infimus najnižji, nizki, namreč izmed ljudstva): Amm.; nav. v pl.: cum par habetur honos summis et infimis Ci., cum a summis, mediis, infimis hoc fit Ci. β) summa -ōrum, n glavna oseba, glavni: summa ducum, Atrides O. (prim.: ductores Danaûm delecti, prima virorum Lucr.)
b) (o stvareh): bellum gerentes summum summā industriā Enn. ap. Non., summum bellum Hirt., sine summa industria N., summa vi Enn. ap. Macr., V., dos summa Ter., summum bonum Ter., Ci., malum Ci., periclum Acc. ap. Ci., periculum N., periculum ac discrimen Ci., in summo et periculosissimo rei publicae tempore Ci. v najhujšem in najnevarnejšem trenutku (času) za državo, summa salus rei publicae Ci. najvišja blaginja države = vsa državna blaginja, summa res publica Ci. vsa državna blaginja, vsa država, summa res publica temptatur Ci., ad summam rem publicam pertinere Ci., summa amentia, ambitio, fides, religio, difficultas, prudentia, infamia, iniuria, copia facultasque dicendi Ci., summa bonitas et aequitas causae Ci. ep., summum artificium, studium Ci., deorum summus erga vos amor Ci. prekomerna, summum ius Ci. najstrožje, do vrhunca dognano pravo; od tod preg.: summum ius summa iniuria Ci.; summus honor Ci., Lucr., honoribus summis perfuncti Ci. ep. ali functi N., summo loco natus Ci. visokega stanu, summi homines ac summis ingeniis praediti Ci., omnia summa facere Ci. kar najbolj se (po)truditi, storiti, kar je (le) mogoče, vident … unum virum esse, in quo summa sint omnia Ci. vse (dobre) lastnosti v največji meri, omnia summa adeptus Ci. vse najvišje, summo magistratui praeesse C., quod si enuntiatum esset, summum in cruciatum se venturos viderent C. najhujše, summum scelus S., summa humanitas, paupertas N., summus imitator N. najmarljivejši, summum genus N. najimenitnejši rod, najimenitnejša družina (rodbina), amicis summas potestates dederat N.; pogosto summa res glavna stvar, najvažnejša stvar, najpomembnejše, vse: consilium de summis rebus capere N. ali habere V., si tantummodo summas (sc. res) attigero N., de summis rebus dimicare N. biti odločilni boj, quo res summa loco, Panthu? V. kako je z vsem?, kako je z državo? (po drugih: kje se bije glavni boj?). Kot subst. summa -ōrum, n najvišja oblast, vrhovna oblast: biennium summis potiti Aur.

2. (časovno ali po zaporedju) najskrajnejši, zadnji (naspr. prīmus): haec est praestituta summa ei argento dies Pl. zadnji dan (rok) za plačilo, venit summa dies … Dardaniae V., cum vero aestas summa esse coeperat Ci. (ob) sredi poletja, hiems summa Ci. ep. koncu se bližajoča, iztekajoča se, summa senectus Ci., summo carmine H. ob koncu pesmi, in fluvium primi cecidere, in corpora summi Lucan., summam manum imponere eloquentiae Q. govorništvo (zgovornost) izpopolnjevati, cuius rei eadem in argumentis ratio est, ut potentissima prima aut summa ponantur Q. prvo ali zadnje, nihil nostrā intersit, utrum ab summo an ab imo an ab medio nomina eorum dicere incipiamus Corn. — Adv.

1. summē kar največ, zelo, močno, nadvse, silno: quod me sollicitare summe solet Ci., summe contendere, diffidere Ci. ep., summe cupere C., summe admirari Q., summe officiosus Ci., summe studiosus, summe iucundum Ci. ep., vir summe disertus Q., mei summe observantissimus Plin. iun., locus summe munitus H.

2. adv. acc. n summum kvečjemu, največ: respondit triduo illum aut summum quadriduo esse periturum Ci., quattuor aut summum quinque sunt inventi Ci., bis terve summum Ci., uno aut summum altero proelio L.; v enakem pomenu poznolat. ad summum: raro quis iterum vel ad summum tertio Marc.

3. adv. abl. n. summō naposled, slednjič, nazadnje, vendarle: quia et initio movendus sit iudex et summo impellendus Q.

Opomba: V pozni lat. se superl. summus še okreplja z adv.: apprime summus Quadr. ap. Gell., valde summus Plin. Val.

sūra -ae, f (prim. jon. ὤρη, ὥρη bitka)

1. méča (na nogi), litka: Pl., Ci. (Arat.), Plin., Iuv., Lact., Cl., Amm., Isid. idr., suras evincta cothurno V., purpureoque alte suras vincire cothurno V., suras incluserat auro V., teretesque suras integer laudo H., cum possit sura chartas celare ligatas O.

2. (kost) piščal (naspr. tībia golenica): Cels. — Kot rimski priimek Sūra -ae, m Súra; poseb. znan je P. Cornēlius Lentulus Sūra Pubilj Kornelij Lentul Sura, Katilinov sozarotnik: S., imenovan tudi samo Sura: Ci. ep.

sūtrīnus 3 (sūtor) čevljarskega krpača zadevajoč, čevljarski: ars Varr., Plin. čevljarstvo, artem sutrinam facere Vitr. čevljariti, biti čevljar, sutrina taberna T. čevljarnica. — Od tod subst.

1. sūtrīna -ae, f
a) (sc. ars) čevljarstvo: sutrinam docere Lact., sutrinas facere inscius Varr. ap. Non. čevljariti.
b) (sc. officina ali taberna) čevljarnica, čevljarska delavnica: Varr., Plin., Ap., Tert.

2. sutrīnum -ī, n (sc. artificium) čevljarstvo: Sen. ph.

Syēnē -ēs, f (Συήνη) Siéna, najjužnejše mesto v Zgornjem Egiptu; slovelo je po rdečem granitu (zrnjaku): O., Lucan., Mel., Plin., Mart.; pesn. meton. = rdeči granit, starejše rdeči zrnjak: hic multa Syene Stat. Od tod subst. Syēnītēs -ae, m Sienít, Siénec, kot adj. siénski, iz Siéne (izhajajoč): Syenites, genitus Metione, Phorbas O., Syenites (syenites) lapis Plin. rdeči granit (zrnjak), iz katerega so klesali egiptovske obeliske; subst. pl. Syēnītae -ārum, m Sieníti, Siénci, preb. Siene: Plin.

synaloephē (synalīphē) -ēs, f (tuj. συναλοιφή) sinaléfa (sinalífa) = zlitje dveh zlogov v enega: Char., Prisc. idr., nam synaliphe facit ut duae ultimae syllabae pro una sonent Q., item duae iuncturae sunt cum sociamus syllabas propter pedem vel versum, ut duae in una repente depereant ut in synaliphe M. — Soobl. synaloepha -ae, f: Prisc., Serv.

synchrīsma -atis, n (tuj. σύγχρισμα) maziljenje, mazilitev: P. Veg. — Soobl. synchrīsma -ae, f: P. Veg.

syncopē -ēs, f in syncopa -ae, f (tuj. συγκοπή)

1. skrčitev kakega zloga sredi besede (zaradi izpaha kakega glasu), izpust glasu (zloga) sredi besede, sínkopa: Char. (z obl. -ē), Macr. (z obl. -a).

2. nezavest, omedlevica, omotica: P. Veg. (z obl. -ē).

Synnada -ōrum, n (τὰ Σύνναδα) Sínade (Sínada), mestece v Veliki Frigiji, znano po kamnolomih marmorja: Ci. ep.; soobl.
a) Synnas -adis in -ados, f Sínada: Plin., Stat., Mart., Sid.
b) Synnada -ae, f Sínada: Cl.
c) Synna (v nekaterih izdajah Synnas) -ae, f Sína(s): Prud. — Od tod adj.

1. Synnadēnsis -e sínadski: forum Ci. ep.

2. Synnadicus 3 (Συνναδικός) sínadski: lapis (marmor) Plin.

synochītis -tidis, f (tuj. συνοχῖτις) sinohítida (sinohitíd), nam neznan dragulj, s katerim so baje lahko zaklinjali duhove: anancitide in hydromantia dicunt evocari imagines deorum, synochitide teneri umbras inferum evocatas Plin. — Pozna soobl. synochītida -ae, f: Isid.

Syrī -ōrum, m (Σύροι) Sír(ij)ci, preb. Sirije: Pl., Ci., L., O. idr.; Syri venales Ci. (o sužnjih). Od tod

I. adj.

1. Syrus 3 sír(ij)ski: merx, vina H., lagoena Mart., sermo Eccl., Vop.; subst. Syrus -ī, m Sír(ij)ec, ime Aktajonovega psa: Hyg.

2. Syrius 3 (Σύριος) sír(ij)ski: pira V., Col., nardus Pr., munus Pr. nardno olje, ros Tib. nardno mazilo (nardna dragomast), lilinum, oleum, triticum Plin., Syrii tumores Mart., dea Suet., Ap., Fl., Hyg. sirska; menda gre za boginjo Atargatida (Atargatis, Ατάργατις), ki so jo Grki istovetili z Derketo (Dercetō, Δερκετώ) in častili kot mater vseh živečih; Rimljani so je istovetili zdaj z Junono, zdaj z Venero. — Od tod subst.
a) Syria -ae, f (Συρία) α) Sírija, pokrajina v Mali Aziji, ki je mejila na severu s Kapadokijo, na zahodu s Palestino, Fenicijo, Sredozemskim morjem in Kilikijo, na vzhodu z Mezopotamijo (Evfratom) in Arabijo, na jugu s Fenicijo: Ci., Cu., Mel., Plin. β) v širšem pomenu sírsko kraljestvo (dinastije Selevkidov), ki je vključevalo Sirijo, Babilonijo, Fenicijo in Palestino: Ci., Cu., T.; v pl. = sírske dežele, sírske pokrajine: Cat., Mel., Ulp. (Dig.). γ) = Asírija: Suet., Sardanapalli, opulentissimi Syriae regis Ci., Syriae regem Babylone regnantem hoc opus esse molitum memoriae proditum est Cu.
b) Syriī -ōrum, m Sír(ij)ci: Iust.
c) syrium -iī, n sír(ij)ski lilijev sok: Plin.

3. Syriacus 3 (Συριακός) sír(ij)ski: publicani Ci. ki (dobro) kupčujejo (trgujejo) v Siriji, nomen Varr., boves Plin., expeditio Suet. v Sirijo, bellum Fl., cultus Lamp.; adv. Syriacē: loqui Vulg.

4. Syriāticus 3 sír(ij)ski: Ulp. (Dig.), Fr. —

II. subst.
a) Syriscus -ī, m (Συρίσκος, demin. Σύρος) Sirísk = Sír(ij)ček, Sír(ij)ec, Sírče α) kot moško lastno ime: Mart., Aus. β) zaničlj. ali ljubkovalno suženjsko ime Syrus: Ter.
b) Syrisca -ae, f (Συρίσκα, demin. Σύρα) Siríska, Sír(ij)ka, žensko lastno ime: Ps.-V. (Copa).

Opomba: V nekaterih (celo najboljših) rokopisih najdemo tudi zapisa Suri, Suria.

Syriarcha -ae, m (Συριάρχης) siriárh, najvišji svečenik v Siriji, ki je skrbel za prirejanje gledaliških iger: Cod. Th.; od tod Syriarchia -ae, f (Συριαρχία) siriarhíja, siriárhovstvo, dostojanstvo (služba) siriárha: Cod. Th.

sȳrinx -ingis, acc. -inga, f (tuj. σῦριγξ)

1. trst; od tod kot nom. propr. Sȳrinx Sirínga, nimfa, ki jo je ljubil Pan; njene sestre so jo spremenile v trst: O. (= Canna dea Ap.). Soobl. sȳringa -ae, f
a) trst, kot medic. t.t. α) trst za vbrizgavanje in meton. vbrizgavanje: P. Veg. β) fistula, votel tvor: Plin. Val., Th. Prisc.; enako tudi v soobl. sȳringia -ae, f: Plin. Val. in sȳringiō -ōnis, f: Plin. Val.
b) kot nom. propr. Sȳringa -ae, f Sirínga = Sȳrinx: Serv.

2. pl. sȳringēs -um, f (pod)zemeljske razpoke ali votline, starejše póčenice: Amm.

syrma -atis, n (tuj. σύρμα)

1. sírma = oblačilo z vle(č)ko, prekopetna halja, talar, vlečka: Sid., Prud., cum parum forti gradu auro decorum syrma barbaricum trahit Sen. tr., inde tam molles placuere cultus et sinus laxi fluidumque syrma Sen. tr., et fluidam crispo duxisset syrmate (vlečka) vestem Paul. Nol.; tako haljo so nosili zlasti igralci v tragediji, da je bila njihova postava videti veličastnejša: Sid., ante pedes Domiti longum tu pone Thyestae syrma vel Antigones seu personam Melanippes Iuv., num ex eo argumentarere etiam uti me consuesse tragoedi[i] syrmate, histrionis crocota, † orgia, mimi centunculo? Ap., si aviae pallio aurato atque purpureo pro syrmate tragoedus uteretur Vop. — Soobl. syrma -ae, f: ecponitor, vorruncent cum syrma simul Afr. fr., quid hic cum tragicis versis et syrma facis? Valerius poeta ap. Prisc.

2. meton. tragedija, žaloigra: Musa nec insano syrmate nostra tumet Mart., transtulit ad tragicos se nostra Thalia cothurnos: aptasti longum tu quoque syrma tibi Mart., nam scelus, a Pyrrha quanquam omnia syrmata volvas, nullus apud tragicos populus facit Iuv.

Syrophoenīx -īcis, m (Συροφοίνιξ) Sirofeničán = Feničan, ki izhaja (izvira) z območja ob meji s Sirijo: ac de isto sacer ille tocoglyphos ac Syrophoenix quid facere est solitus? Luc. ap. Non., obvius assiduo Syrophoenix udus amomo currit Idymaeae Syrophoenix incola portae Iuv.; k temu fem. Syrophoenissa -ae, f Sirofeničánka: Hier., Vulg.

Syrtis -tidis in -tidos, acc. -tim, abl. -te in -tī (tuj. σύρτις sipina v morju)

1. Sírta, ime dveh sipin oz. sipinastih zalivov ob severni obali Afrike: Syrtis maior Velika Sirta pri Kirenajki (zdaj Bengasi oz. Banghāzī) in Syrtis minor Mala Sirta pri Bizakeni (zdaj Gabes): S., L., V., H., O., Pr., Tib., Lucan. (z gen. -tidos), Mel., Plin. (z gen. -tis), Sid.

2. meton. pusto peščeno obrežje ob Sírtah, peščeno področje ob Sírtah: inhospita Syrtis V., per Syrtīs iter aestuosas H., ad litora Syrtis Lucan.

3. metaf. Sírta = skala, čer, peč: Syrtim patrimonii, scopulum libentius dixerim Ci., vitiorum Syrtibus obrui Hier. — Od tod adj.

1. Syrticus 3 (Συρτικός) sírtski: mare, gentes Sen. ph., solitudines Plin.; meton. peščen: ager Sid.

2. Syrtītis -tidis, f ali Syrtītēs -ae, m (tuj. Συρτίτης) sirtítida (sirtitíd) ali sirtít, dragulj, ki ga je bilo mogoče najti v Sirtah: syrtitides in litore Syrtium, iam quidem et Lucaniae, inveniuntur, e melleo colore croco refulgentes, intus autem stellas continent languidas Plin., proximos illis, quos vocant syrtitas, pinnato fulgore radiantes Plin.

tabernārius 3 kočarski, koliben, barakarski, lesenjaški, deščeničen, bajtarski, kajžarski: fabulae, comoediae Fest. tragedije (žaloigre), komedije (burke) iz navadnega življenja, ki se igrajo po kolibah, blanditiae Ap. točilniških vlačug; subst.
a) tabernārius -iī, m kočar, kolibar, barakar, lesenjačar, deščeničar, rokodelec ali kramar (tržar), ki v kolibi opravlja svoje delo: Ci., Ap.
b) tabernāria -ae, f α) krámarica, tržarica, trgovka: Cod. I. β) točilniška vlačuga, barakarska (kurbiščna) cipa (kurba): Isid. γ) prodajaln(ic)a v baraki, trgovin(ic)a, starejše tržanica: Cod. Th.