Franja

Zadetki iskanja

  • idiotka samostalnik
    1. izraža negativen odnos (nepreudarna, nespametna ženska) ▸ idióta, félnótás, bolond
    Ne imej babice za idiotko! ▸ Ne nézd idiótának a nagyit!

    2. (ženska z motnjo v razvoju) ▸ idióta, bolond, félnótás
    V vasi mojega očeta je živela idiotka, ki je bila čez dan zaprta v hiši. ▸ Apám falujában élt egy félnótás nő, akit napközben a házba zártak.
  • in … 2 (gr. ἐν, ἐνι in εἰς = ἐνς, sl. v, nem. in, v sestavah ein). Glasoslovne opombe: pred ustničniki b, p, m se „in“ (v sestavi) nav. priliči v im-, pred jezičnikoma l, r v il-, ir-; pred gn stoji samo i-; prim. ī-gnōscere; pred f in s se je samoglasnik izgovarjal dolgo, obenem pa se je oslabil soglasnik: ī(n)-ferre, ī(n)-sipiens; sicer kratko: in-tuli. Uporablja se:

    A. adverbialno (v sestavi)

    1. pri pojmih mirovanja: v, notri, na, ob: incolere, instare, inesse; pri adj.: insignis, illustris.

    2. pri pojmih gibanja: v, noter: incidere, incidere, inire, inludere, inlaqueare, instituere, insuere idr.; pri adj.: in-curvus na znotraj ukrivljen; occ. pomeni začetek: in-gravesco, in-dolesco, in-auguro idr.

    3. oba odnosa v eni besedi: includere in carcerem ter in carcere Ci., innare Ci., V., L.

    B. prepozicionalno: v; kakor vsi predlogi določa prvotno tudi „in“ glagolski pojem krajevno; po glagolskem pomenu stoji torej ali acc. (pri pojmih premikanja) ali abl. (pri pojmih stanja, mirovanja).

    I. pri acc.

    1. kot sklon smeri, in sicer krajevno in metaf.: noter — v, na, tja — proti; prvotni pomen sklonov se je ohranil popolnoma v mestnih imenih: Romam venire Ci.; enako tudi v običajnih oblikah: domum domov, rus na kmete idr. Za natančnejšo določitev prostora (kraja) se uporabljajo praep.: ad urbem vel potius in urbem exercitum adducere Ci., ex Asiā in Europam exercitum traiecit N., in castra Sullae mors Roscii nuntiatur Ci., de convivio in vincla atque in tenebras abripi Ci., corpus abiecit in mare Ci., se in conclave committere Ci., se in Thraciam abdere N., Ci., in aram confugere Ci. na … , quam longe est hinc in Galliam? Ci., augur fit in Metelli locum Ci., in familiae luctum nubere Ci. v žalujočo rodbino se primožiti, se in medios hostes inmittere Ci. v sredo sovražnikov; od tod tudi samo v določitev smeri: omnes in unum spectant Ci. tja nanj, terra vergit in septentrionem C. proti severu, in Galliam versus S., in meridiem versus Cu. Od tod pogosto pren.: in eos est scripta lex Ci. zanje = zoper njih, suspicio in vosmet ipsos recidit Ci. pada na vas nazaj, in aliquid peccare Ci.; pogosto: in aliquid vertere, convertere, mutare L., Cu. v kaj spremeniti, Himera in muliebrem figuram formata Ci. upodobljena v ženski podobi (kot ženska), in utramque partem disputare Ci. za in proti. Pri adj., ki izražajo kako duševno stanje: ita in te animatus Ci., aequus, iniquus, acerbus, crudelis in te Ci., tam durus in plebem noster ordo Ci., putarem te gratum in deos Ci., dicax in aliquem Ci., idem in Dolabellam, qui in Carbonem fuit Ci. prav tak (takih misli) nasproti … , kakor … Tako tudi pri subst., ki izhajajo iz glag.: aditus in id sacrarium non est viris Ci., adventus in urbes Ci., ascensus in Capitolium Ci., iter in Graeciam Ci. ali pa izražajo kako duševno stanje: in rem publicam habebat animum eius modi Ci., amor in patriam Ci. ljubezen do domovine, odium patris in filium Ci., praestanti in me benevolentia fuerunt Ci. tudi: iudex in eum sum Ci., lex de vi est in eos, qui … Ci. je naperjena proti tistim, supplicium reperitur in eum Ci., multi in istum testes Ci. tako se uporablja „in“ poseb.:
    a) da označi raztezanje v prostoru: patere in longitudinem milia passuum CCXL, in latitudinem CLXXX C., murus in altitudinem pedum XVI C., trecentos (pedes) cippus in agrum hic dabat H. 300 čevljev „v globino“ (naspr. in fronte, gl. cippus).
    b) pri razdelitvah: Gallia divisa est in partes tres C., orationem divisam esse in partīs duas Ci., distribui causam in crimen et in audaciam Ci., agrum in iugera dena discribere Ci.; tako poseb.
    c) pri distributivnem razmerju: discribebat censores binos in singulas civitates Ci. po dva na vsako mesto, ne amplius in iugera singula quam terna medimna exigeret Ci., quaternos denarios in singulas vini amphoras exegit Ci., lex in annos singulos sacerdotem capi iubet Ci. vselej za eno leto, in annos singulos sexagena milia imperavit Ci. za posamezno (vsako) leto, letno, terna milia in singulos menses N. mesečno; tako tudi: in singulos dies ali in dies Ci., C., H. od dne do dne, vsak dan; prim.: in dies dolores accrescunt N., quid quisque vitet in horas … H. od ure do ure.
    č) iz pojma smeri se je razvil pojem namena (smotra): in huius modi sponsionem testīs dare Ci., nullam pecuniam Gabinio nisi in rem militarem datam Ci., haec civitas mulieri in redimiculum praebeat … Ci., in classem sumptum facere N., in consilium dari N. kot pridani svét(niki), pecuniae erogatae in operum locationes Ci., servos in quaestionem polliceri Ci., postulare Ci. za preiskavo.
    d) „in“ prehaja v načinoven pojem: cives Romani servilem in modum cruciati et necati Ci., hostilem in modum L., classis in speciem (navidezno) praeclara, sed infirma Ci., mirandum (admirandum H.) in modum aptus Ci. ali patiens H., tabulae in ordinem confectae Ci., ne quis in perniciem populi popularis esse posset Ci.; pesn.: in plumam V. kakor pero; tako poseb.: in eam rationem loqui Ci. v tem smislu = tako, recitatae sunt tabellae in eandem fere sententiam Ci., senatus consultum fit in haec verba L.; prim. in eas leges L. na te pogoje = s temi pogoji, pod temi pogoji, in ea munera T. pod pogojem, da se prinesejo ti darovi.
    e) pogosto v zvezi s subst. v popolnoma adverbialnem pomenu: invicem vzajemno (drug drugega); tudi: izmenoma, po izmeni, izmenjaje, zdaj eden, zdaj drugi, incassum slepo, brez uspeha, in universum Ci. v obče, splošno, in rem esse S., L. stvari primeren biti, stvaren biti, in quantum Ci. kolikor, in tantum Ci. toliko, in incertum L. negotovo, tjav(en)dan.
    f) elipt. brez glagola: inde senatus in Capitolium Ci., non multo post in domum Ci.

    2. časovno: v, tja v, tja do; occ.
    a) določajoč časovno mejo do katere kaj sega: do: in lucem dormire H. do belega dne, in horam vivere Ci. tjav(en)dan živeti (samo od ure do ure), in multam noctem pugnare Ci. pozno v noč, tudi samo: in noctem V., Plin. iun., in multum diei C. pozno: usque in (venomer, vse do) adventum eius tenuit urbem L. O izrazih kakor so: in singulos dies crescit hostium numerus Ci. ali: id malum manat in dies latius, prim. B., I., 1., c).
    b) naznanjajoč trajanje: za, na: ei ille honos in illum annum debetur Ci., aliquem in posterum, diem invitare Ci., in crastinum differre Ci., aliquid in vitam suscipere Ci.; tako poseb. pogosto: in reliquum tempus id sanxit Ci., sanxit in posterum, ne … Ci. za prihodnost, salus urbis in posteritatem interiit Ci., aliquid in perpetuum retinere Ci. za vse čase. Zlasti pomni različne pomene rekla in diem, ki pomeni α) tjav(en)dan: in diem vivere Ci. β) od dne do dne: in diem poenam reservare Ci. γ) vsak dan, dan za dnevom, dan na dan: in diem rapto vivere L. δ) na ta dan, na določeni (dogovorjeni) dan: in diem fundum emere N. ki se mora plačati na dogovorjeni dan. ε) samo za en dan: in diem adesse L.; podobno: praesens quod fuerat malum, in diem abiit Ter. samo za nekaj časa. Podobno pomeni in dies α) za en (posamezen) dan: panem in dies mercari S. β) od dne do dne: quem mehercle plus plusque in dies diligo Ci.

    II. pri abl. na vprašanje kje?

    1. krajevno: v, na. Mestna imena kakor Romae, Corinthi, Carthagine zaznamujejo bivanje, zadrževanje v kakem kraju že s samim loc., ki je ohranjen tudi še v obl.: humi, ruri, domi, domi bellique, domi militiaeque. Apelativa (= občna imena) pa zahtevajo natančnejše določitve. Torej je: maestus animi V. = maestus in animo Ci.; čisto krajevno: in lectica cubans Ci., fuit tabula fixa in curia Ci., in sortibus inscriptum erat nomen Theomnasti Ci., pontem fecit in Histro N. čez Ister, homines non inerant in urbe Ci., eum sedere in subsellio video Ci., huius fornix in foro Syracusis est Ci., in Italia domicilium habere Ci., qui in Lalentinis habent (= habitant) Ci., coronam in capite habere, gerere Ci., quis te in rosā urget? H. na ležišču, potresenem z rožami; pren.: in eo loco sunt res nostrae N. so na tem, in eo est, ut … N. prišlo je do tega (tako daleč), da … , aliquid in animo habere Ci. nameravati, namen imeti, in oculis esse Ci. pred očmi biti, aliquid in manibus habere Ci. v rokah = v svoji oblasti imeti, feminam in matrimonio habere Ci. za ženo imeti; occ. o obleki in orožju: esse in veste domestica O., in Persico habitu Cu., in armis esse Ci. v orožju, pod orožjem; podobno: in vinculis (catenis) esse L. vklenjen biti.

    2. časovno: v, med, v teku … : hoc (quo) in tempore Ci., Ter. ravno sedaj, in tali tempore L., in omni aetate Ci. ob vsakem času, in tempore venire L. ob pravem času, in extremo tempore aetatis Ci. ter in anno Ci. bis in die Ci.; occ. z meton. subst. ob, pri, za (z gen.): in imbri Ci. ob dežju, medtem ko dežuje, horum in imperio N. za (= v času) njihove vlade, in hoc magistratu Ci., in adulescentia Ci., in morte ipsa Ci., in quo morbo Ci., in tuo periculo Ci., in itinere C., in bello, in pace N., Ci., in tanta caritate annonae Ci. ob taki draginji, in tantis tenebris Ci., in rebus secundis, adversis Ci., in tanta hominum perfidia Ci. ob taki … , ker so taki … ; tako pogosto z gerundijem ali gerundivom: cum in inquirendo eius furta cognovisset Ci. pri, ob, in furando manibus suis utitur Ci., eas artīs in emendo secuti sumus Ci., illae nationes in bellis gerendis ab dis immortalibus veniam petunt Ci., ego in sententia dicenda honorem Pompei cum populi salute coniunxi Ci., quo in oppido oppugnando N. pri obleganju, med obleganjem; tudi s subst.: in convivio Ci. pri, med, in funere eius Ci.

    3. metaf.
    a) o množini, v kateri se nahaja kaka stvar: v, med: in hoc numero fuit Miltiades N., in iis cepit propinquos regis N., in eius virtutibus id commemorare N., in summis ducibus haberi Ci., in his quattuor centuriones L. med temi, in his omnibus natu minimus Ci.
    b) zaznamuje pojem, na katerem se pojavlja predik. pojem: erat in eo summa humanitas N. v njem je bivala, bil je zelo človekoljuben, haec magnitudo animorum in maioribus nostris fuit Ci., in eo satis praesidii est Ci.; od tod: in his cognitum est … N. na njih se je pokazalo, in hoc videtur natura experta N., ausurum se in tribunis, quod princeps familiae in regibus ausus esset L., in filio vim suam exercuit N., in hoc homine admiror eloquentiam Ci., idem in bono servo dici potest Ci. Tako pogosto z adj.: audax in convocandis hominibus Ci., in hoc si improbus fuit Ci. v tem, in eo sane liberi fuerunt Siculi Ci., princeps in agendo Ci. ali in re p. Ci. unum in religionibus sanctum accipite Ci. —

    III. Pomni naslednje razlike med lat. in sl. rabo:

    1. glagole postavljanja, posajanja sklada lat. le na vprašanje kje? z in in abl.: id signum in Capitolio posuerat Flamininus Ci. sl.: na Kapitolij, a tudi: na Kapitoliju, Manlius in agro Faesulano castra posuit Ci., in lenonis domo ornamenta ponere Ci., in alterius manu vita posita est Ci. je v rokah, ostendam in aedibus privatis columnas locatas Ci., erant armati in eo ipso loco conlocati Ci. itd.

    2. temu nasproti stoji (brahilogično) odgovor na vprašanje kam? za nekaterimi glagoli, ko se v sl. vprašamo kje?: alicui esse in mentem Pl. = alicui venire in mentem et esse in mente na misel priti, v glavo pasti, eos adesse in senatum iussit Ci. = in senatum (venire ibique) adesse, res esse in vadimonium coepit Ci. bilo je tako daleč, da je prišlo do … , in potestatem esse Ci. ali habere S. ali retinere Ci. = priti na oblast in biti na oblasti, (captivum) in carcerem asservari L. (= duci et asservari).

    3. dvojni sklad se nahaja za nekaterimi glagoli: an se in contrariam partem terrarum abdet? Ci. ali cum se fugiens in scalarum tenebris abdidisset Ci. (pri pt. pf. prevladuje in in abl.; za abdere stoji tudi sam abl., pa tudi druge praep.; gl. abdere); prim. sl.: „v zatišju skrit“ in „skriti se v goščavo“; arma in templum Castoris comportabantur Ci. v svetišče, pa tudi: arma in templo comportabantur L.

    4. poseb. pomni: aliquid in medium relinquere T. neodločeno pustiti (gl. medius), in vulgus ignotus Ci. pri ljudstvu (med ljudstvom) nepoznan = čigar ime ni prodrlo med ljudstvo; podobno: probari in vulgus, in vulgus gratum esse Ci.
  • in-decōrus 3, adv.

    1. (po zunanjosti) „nedičen“, nekrasen, nelep, grd, nepristojen: Q., i. forma T., habitus Cu., motūs L., sagulis haud indecore pro velis (uti) T., uva eius indecora visu, sapore iucunda Plin.; subst. indecōrae -ārum, f (sc. mulieres) Ci. ep. nelepa ženska; z dat.: iracunda actio omnibus indecora Q. ne pristoji nikomur (dobro), se nikomur ne poda; subst. n. pl.: senex ut indecora canis (kar ne pristoji sivim lasem) deponeret Sen. ph.

    2. (v nravnem pomenu) kažeč, grdeč = neprimeren, nedostojen, nečasten, neslaven: S. fr., Cels., quod animo magno fit, id decorum videtur; quod contra, id indecorum Ci., non indecoro pulvere sordidus H.; indecorum est alicui z inf.: Ci., L., Cu., T.; z dat.: indecora saeculo studia Plin. iun., nec Macedonibus Persas imitari indecorum Cu.; occ.
    a) o rodu: maternum genus impar nec tamen ind. T. ne nečasten = časten.
    b) o osebah: Trebellius indecorus et humilis T. neslaven.
  • infanticide [-tisid] masculin detomor; detomorilec

    mère féminin infanticide detomorilka
    femme accusée d'infanticide detomora obtožena ženska
  • inter-ulus 3 (demin. k *interus) notranji; zlasti tunica interula in subst. interula -ae, f notranja (spodnja) tunika, srajca (moška in ženska): Ap.
  • intuicija samostalnik
    (instinkt) ▸ intuíció, ösztönös megérzés
    razviti intuicijo ▸ intuíciót kifejleszt
    poslušati intuicijo ▸ intuícióra hallgat
    slediti intuiciji ▸ intuíciót követ
    zaupati intuiciji ▸ intuícióra hagyatkozik
    sposobnost intuicije ▸ intuíció képessége
    močna intuicija ▸ erős intuíció
    izostrena intuicija ▸ kifinomult intuíció
    ženska intuicija ▸ női intuíció
    umetniška intuicija ▸ művészi intuíció
    zanesti se na intuicijo ▸ intuícióra hagyatkozik
    prisluhniti intuiciji ▸ intuícióra hallgat, ösztönös megérzésre hallgat
    uporabiti intuicijo ▸ intuíciót használ
    Pisanje je potekalo povsem spontano, po intuiciji. ▸ Az írás teljesen spontán módon, intuitíve történt.
    Mnogi vam bodo skušali svetovati, a najbolje bo, da se zanesete na svojo intuicijo. ▸ Sokan megpróbálnak majd tanácsot adni, de a legjobb, ha az intuíciódra hagyatkozol.
  • izrojenka samostalnik
    izraža negativen odnos (izprijena ženska) ▸ romlott [nőszemély]feslett [nőszemély]
    S kakšno pravico ta izrojenka, ki nima pojma o družini, odloča glede fantkov? ▸ Milyen jogon dönt a fiúkról ez a romlott nőszemély, akinek fogalma sincs a családról?
  • izseljenka samostalnik
    (ženska, ki se izseli v tujino) ▸ kivándorló
    Kot izseljenka v Kanadi je dolga leta ohranjala slovenski jezik z delovanjem v kulturi, zlasti zborovskem petju. ▸ Kanadában élő kivándorlóként a kultúra, különösen a kóruséneklés területén végzett munkájával hosszú éveken át ápolta a szlovén nyelvet.
    Sopomenke: emigrantka
  • jalov pridevnik
    1. (ki ne prinese uspeha) ▸ haszontalan, meddő
    jalovo početje ▸ hiábavaló tevékenység
    jalov poskus ▸ meddő kísérlet
    jalov prepir ▸ meddő vita
    jalova razprava ▸ haszontalan megbeszélés

    2. (neuresničen) ▸ meddő, megvalósulatlan
    jalovo upanje ▸ megvalósulatlan remény

    3. (neosnovan) ▸ üres, mondvacsinált
    jalov izgovor ▸ mondvacsinált kifogás
    jalova obljuba ▸ üres ígéret

    4. (nesmiseln; brez vrednosti) ▸ hiábavaló, meddő
    jalovo življenje ▸ hiábavaló élet
    jalova tolažba ▸ meddő vigasz

    5. lahko izraža negativen odnos (neploden) ▸ meddő, terméketlen, fogamzásképtelen
    jalova ženska ▸ meddő nő, terméketlen nő, fogamzásképtelen nő
    jalova krava ▸ meddő tehén

    6. (nerodoviten) ▸ terméketlen
    jalova zemlja ▸ terméketlen föld
  • jálov (-a -o) adj.

    1. sterile, infecondo:
    jalova ženska donna sterile
    jalova zemlja terra infeconda
    jalovo seme seme non germinativo

    2. pren. sterile, improduttivo, vacuo, vano:
    jalova polemika polemica sterile, improduttiva
    jalova tolažba magra consolazione
    jalov izgovor scusa banale
    jalov trud fatica vana
    jalove obljube vacue promesse
    jalovi načrti castelli in aria
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    elektr. jalova energija energia
    strojn. jalova jermenica puleggia
    čeb. jalova matica ape regina sterile
    bot. jalov cvet fiore sterile
    bot. jalov list foglia
    elektr. jalova prevodnost suscettanza
    elektr. jalova upornost reattanza
  • jútranji morning, matinal, matutinal; pesniško auroral

    do zgodnjih jútranjih ur till the small hours
    jútranji časnik, časopis morning paper
    jútranjia halja morning gown (ali dressing gown)
    jútranjia domača ženska obleka housecoat
    jútranjia pošta morning post; first mail
    jútranjia straža (na ladji) morning watch
    jútranjia ura morning hour
    jútranjia zarja dawn, aurora
  • káča snake; pesniško serpent; figurativno (»rep«, čakajoče osebe) queue, ZDA waiting line

    káča klopotača rattlesnake, pogovorno rattler
    káča naočarka cobra
    morska káča sea serpent
    vodna káča water snake
    človek, káča (v cirkusu) contortionist
    strupena káča poisonous snake
    mlada káča young serpent
    káči podoben serpent-like
    častilec káč snake-worshipper
    zaklinjevalec káč snake charmer
    ta ženska je prava káča (figurativno) that woman is a serpent
    rediti káčo na prsih (figurativno) to cherish (ali to warm, to nourish) a snake (ali a viper) in one's bosom
    stati v káči (figurativno v »repu«) to queue, to queue up, to line up, to stand in a queue, to stand in line
  • kadilka samostalnik
    (ženska, ki kadi) ▸ dohányos, dohányzó
    pasivna kadilka ▸ passzív dohányos
    huda kadilka ▸ erős dohányos
    ženska kadilka ▸ női dohányos
    Povezane iztočnice: strastna kadilka, verižna kadilka
  • kmetavzarka samostalnik
    izraža negativen odnos (nespametna, neuglajena ženska) ▸ bugris parasztasszony
    oblajati s kmetavzarko ▸ bugris parasztasszonynak nevezi
    Bila je lepa in do pike urejena, prava dama, on jo je pa oblajal s kmetavzarko. ▸ Gyönyörű, tetőtől talpig ápolt, igazi hölgy volt, a férfi azonban bugris parasztasszonynak nevezte.
  • konfekcij|a [é] ženski spol (-e …) die Konfektion (moška Herrenkonfektion, otroška Kinderkonfektion, ženska Damenkonfektion)
  • kopálen de baño

    kopalna kad bañera f
    kopalni čevlji zapatillas f pl de baño
    kopalna kabina cabina f de baños
    kopalna čepica (torba) gorro m (bolsa f) de baño
    kopalni plašč albornoz m
    kopalne hlač(k)e calzón m de baño
    ženska kopalna obleka bañador m de señora, traje m de baño de señora
    kopalna sezona (vlak) estación f (tren m) de baños
  • kotalkarica samostalnik
    (ženska, ki se kotalka) ▸ görkorcsolyázó, görkorcsolyás
    Povezane iztočnice: umetnostna kotalkarica
  • kras|en (-na, -no) prächtig, herrlich, figurativno köstlich, klasse; Pracht- (človek der Prachtmensch, Prachtkerl, ženska das Prachtweib)
    vse je krasno figurativno es herrscht eitel Sonnenschein
  • krátek (-tka -o)

    A) adj.

    1. corto, breve; pren. succinto:
    kratki lasje capelli corti
    kratke hlače pantaloni corti
    kratko pismo lettera breve
    kratki film cortometraggio

    2. (ki traja razmeroma malo časa) breve; corto; fuggevole:
    kratka bolezen malattia breve
    kratek rok breve termine
    kratko življenje vita breve
    v kratkem času in breve tempo

    3. elektr.
    kratki stik corto circuito
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    delati komu kratek čas divertire qcn.
    biti kratke pameti avere il cervello di gallina
    biti kratkega pogleda essere di vedute ristrette, meschine
    biti kratkih besed essere di poche parole, parco di parole
    med. kratka sapa fiato grosso
    lingv. kratki samoglasnik vocale breve
    rad. kratki valovi onde corte
    obl. kratek brezrokavni plašč mantella
    ekst. za kratek čas per passatempo, per sport
    publ. kratek članek asterisco, stelloncino; trafiletto; žarg. pezzullo
    ekst. kratek izlet puntata; scappata; scorribanda
    obl. kratek jopič giubbotto
    hist. kratek meč daga; gladio; misericordia
    kratek oris schizzo
    muz. kratek predložek acciaccatura
    kratek sprehod giretto
    šport. kratek (kondicijski)
    trening sgroppata
    muz. kratka arija arietta
    kratka dvocevka (mafijašev) lupara
    avt. kratka luč anabbagliante, antiabbagliante
    obl. kratka nogavica calzino, calzerotto
    muz. kratka pavza comma
    hist. kratka pištola mazzagatto
    lit. kratka poučna zgodba apologo
    kratka pridiga, kratek govor sermone
    pren. kratka reklama stacco
    lit. kratka študija profilo
    kratka vsebina sommario
    obl. kratka ženska spalna srajca angl. baby doll
    obl. kratke hlače angl. shorts
    kratko pojasnilo cenno
    PREGOVORI:
    dolgi lasje — kratka pamet chioma di femmina — cervello di gallina
    laž ima kratke noge la bugia ha le gambe corte

    B) krátki (-a -o) m, f, n
    držati koga na kratko pog. pren. tenere a stecchetto qcn.
    potegniti, povleči (ta) kratko avere la peggio
    povedati kaj na kratko dire brevemente, in poche parole
    na kratko pristriženi lasje capelli tagliati corti, a spazzola
    v kratkem (kmalu) tra breve
  • krava samostalnik
    1. (žival) ▸ tehén
    breja krava ▸ vemhes tehén
    lisasta krava ▸ foltos tehén
    plemenska krava ▸ tenyésztehén
    mlečna krava ▸ tejelő tehén
    rjava krava ▸ barna tehén
    krava molznica ▸ fejőstehén
    čreda krav ▸ tehéncsorda
    molzenje krav ▸ tehénfejés
    število krav ▸ tehenek száma
    Danes ima v hlevu privezanih 50 krav molznic, tako da mu glavni dohodek predstavlja prireja mleka. ▸ Ma 50 fejőstehene van az istállóban, így a fő bevétele a tejtermelésből származik.
    Krave so menda zbolele tudi zato, ker uživajo premalo trave. ▸ A tehenek állítólag azért is betegedtek meg, mert túl kevés füvet esznek.
    Sopomenke: živina

    2. izraža negativen odnos (neuglajena, nespametna ženska) ▸ tehén
    Ti se kar oglašaj, krava neumna! ▸ Beszélj csak, te ostoba tehén!