Franja

novíčar -ja m
1. novinar koji javlja o dnevnim novostima, reporter: novičar pri Delu, Borbi
2. onaj koji rastura novosti po selu, gradu

nravostóvje s nauka o moralu, etika

numismatics [nju:mizmǽtiks] samostalnik
množina (edninska konstrukcija) numizmatika, nauk o novcih

obdelováti -ujem i obdelávati -am
1. obrađivati, obdjelavati (-del-): obdelovati vrt, njivo, les, diamante, podatke, informacije; ročno, strojno obdelovati
2. obrađivati, raspravljati o čemu, pretresati: v knjigi obdeluje povojno problematiko
3. obrađivati, govoriti, učiti o: v biologiji obdelujemo sedaj vitamine
4. proučavati, ispitivati, pretresati: obdelovati vprašanje socialnega zavarovanja
5. nagovarati: toliko časa so ga obdelovali, da je privolil
6. tući, mučiti: obdelovati koga s pestmi po glavi; žrtev je neusmiljeno obdeloval
7. kritizirati, kritikovati, grditi: obdelovati koga z grdimi izrazi
8. obrađivati, masirati

oblikoslóvje s morfologija, nauka o oblicima

ob-līvīscor -scī, oblītus sum (k linere, levis = v spominu prečrtati, iz spomina izbrisati; oblītus iz *oblīvitus)

1. pozabiti, pozabljati kaj, na kaj; tudi = hote ne misliti več na kaj (naspr. memini, in mentem venit): cui placet, obliviscitur, cui dolet, meminit Ci.; z gen.: H., V., N., Iust., Sen. ph. idr., offensarum T., controversiarum ac dissensionis C., obliviscere caedis atque incendiorum Ci., nimium … oblite tuorum O.; refl.: sui oblivisci pozabljati nase =
a) ničesar ne vedeti o sebi, ne zavedati se; α) za časa življenja (= ne vedeti, v katerem času da se živi): T. (Dial.). β) po smrti: Sen. tr.
b) ne zavedati se = biti raztresenih misli: prorsum oblitus sum mei Ter.
c) spozabljati se = ne misliti na svojo dostojnost: non oblita Iuno sui Val. Fl.; redkeje z acc.: Acc., Iust., Aur., Vulg., o. artificium Ci., se quoddam oblitum N., o. amissos Graecos V., obliviscendus et illis H.; z inf.: Ter., O., Suet., emere oblitus es Ci.; z ACI: T., Cu., Sen. rh., obliviscitur se patrem esse Ci.; z odvisnim vprašalnim stavkom: L., Cu., H., Sen. ph., ut unde audierit oblitus sit Ci.; metaf.: saecla obliviscentia Cat. hitro pozabljajoča, poma degenerant sucos oblita priores V. pogrešajoča, oblito palato O., oblito pectore Cat.

2. metaf. pozabiti (pozabljati) (na) kaj = vnemar pustiti (puščati) kaj, ne (z)meniti se za kaj: Sen. ph., Petr., o. pudoris O., feritatis ingenitae L., consuetudinis suae Ci., sui Ci., V. izneveriti se sebi (svojemu značaju, svojim navadam, načelom); z acc.: cultum oblitus es Caecil.; z inf.: obliti sunt Romae loquier linguā Latinā Naev. ap. Gell.

Opomba: Oblīvīscor v pass. pomenu: adoptivae familiae obliviscuntur Paul.; pogosto pt. pf. oblītus 3 pozabljen: Val. Fl., Val. Max., Aug., oblita mihi carmina V.

obnêsti se -nêsem se dov. a trece o probă, a reuşi

obravnavánje s raspravljanje o čemu, pretresanje: kompleksno obravnavanje problema

obravnávati -am
1. raspravljati o čemu, pretresati što: obravnavati sporno zadevo na sodišču
2. obrađivati: obravnavati tekst, berilo

ȍbznana ž
1. razglas, proklamacija
2. sporocilo: obznana zanimljive činjenice
3. opozorilo: ubijaju bez prethodne -e
4. razglas Kraljevine SHS 1920 o prepovedi Komunisticne partije, obznana

occultism [ɔ́kəltizəm ameriško əkʌ́ltizəm] samostalnik
okultizem, nauk o skrivnih močeh

occultisme [-kültism] masculin nauk o skrivnih silah, okultizem

océanographie [-nografi] féminin nauk o morju, oceanografija

oceanography [oušiənɔ́grəfi] samostalnik
oceanografija, nauk o oceanih in morjih

océniti -im dov.
1. a evalua, a aprecia, a estima, a preţui
2. a da o notă/un calificativ
3. a recenza

ocenjeváti -jújem nedov.
1. a evalua, a aprecia, a estima, a preţui
2. a da o notă/un calificativ
3. a recenza

oćéfšiti òćēfšīm (t. kešif, ar.) dial. opraviti komisijski ogled o škodi

odlágati -am nedov.
1. a pune la o parte
2. a depune
3. a descărca
4. a sedimenta
5. a amâna, a proroga, a tărăgăna

odložíti -ím dov.
1. a pune la o parte
2. a depune
3. a descărca
4. a sedimenta
5. a amâna

odontología ženski spol nauk o zobovju