Franja

omilētica f homiletika, nauk o cerkvenem govorništvu

o-mittō -ere -mīsī -missum (nam. *ommittō iz ob-mittō)

1. proč zagnati, odvreči (odmetavati), pustiti (puščati), spustiti (spuščati), izpustiti (izpuščati), od sebe, stran izpustiti (izpuščati): arma L., pila C., genua Pl., habenas T., omitte me Ter. pusti me v miru, omitte mulierem Ter., o. animum Pl. dušo spustiti = umreti; occ.: o. maritum T. zapustiti.

2. metaf.
a) popustiti (popuščati), opustiti (opuščati), vnemar pustiti (puščati), zanemariti (zanemarjati), izogniti (izogibati) se česa, čemu, slovo da(ja)ti, odpoved(ov)ati se čemu: Ter., Varr. fr., curam provinciarum N., pietatem et humanitatem, voluptates, timorem Ci., spem Iust., Pompei sequendi rationem C. ali navigandi in Aegyptum consilium L. opustiti (svoj) sklep, obsidionem C. (za)ustaviti, ducum officia Iust., omnibus rebus omissis O. potem ko so vnemar pustili vse drugo, omissis hostibus Iust. ne da bi se zmenil za sovražnike, scelus impunitum o. L. pustiti nekaznovan, ne kaznovati, v enakem pomenu tudi: noxiam o. Ter., nihil inexpertum o. Cu. vse poskusiti; z inf. nehati: Iust., omittatis recordari Ci., omitte mirari opes Romae H., omittat urgere Ci. naj neha tiščati (pritiskati) na nas = naj ne tišči več v nas, iam omitto iratus esse Pl. zdaj se nočem več jeziti; non o. s quominus ne opustiti (opuščati), ne zamuditi (zamujati) (z inf.): hostis non omissurus, quominus expeditus incompositos in agmine aggrederetur T.; occ. α) v neprid (škodo) pustiti (puščati), zamuditi (zamujati), ne izkoristiti (izkoriščati), ne izrabiti (izrabljati): tempus C., occasionem Ci., navigationem Ci. ep. β) izpred oči (iz vida) spustiti (spuščati): hostem, Galliam L.
b) ne omeniti (omenjati), preiti (prehajati), ne gledati na kaj, ne vzeti (jemati) v poštev (misel), preskočiti (preskakovati), zamolč(ev)ati: innumerabiles viros, illa vetera Ci., pleraque differat et praesens in tempus (za zdaj) omittat H., o. de reditu ali de me (sc. dicere) Ci.; pogosto kot vrinjeni stavek ut … omittam ne glede na ..., da molčim o ...: ut omittam Philippum N., ut omittam cetera, quae … Ci., ut omittam, quod … certe Lact.; z odvisnim vprašalnim stavkom: omitto, quid fecerit Ci. — Od tod adj. pt. pf. omissus 3 nemaren, neskrben, malomaren, brezbrižen: animo esse omisso Ter., ne ab re sint omissiores paulo Ter. da ne bi bili pri zadevi preveč malomarni.

omŕsiti se -im se omrsiti se, ogriješiti se, ogrešiti se o pravila posta

oncology [ɔŋkɔ́lədži] samostalnik
medicina onkologija, nauk o bulah

onegáviti -im i onégati -am kazuje radnju o kojoj ne možemo ili ne želimo jasnije govoriti ili se može razumjeti iz konteksta: kaj ves dan onegaviš okoli hiše
što se vrzmaš oko kuće čitav dan; gospodinja že od jutra onegavi po kuhinji
domaćica se već od jutra vrti po kuhinji; zalotili so ga, ko se je onegavil z drugimi ženskami
zatekli su ga kad je ljubakao s drugim ženama

óni (-a -o) pron.; adj.

1. quello, quella:
tega človeka poznam osebno, tistega po videzu, onega pa sploh ne quest'uomo lo conosco di persona, codesto di vista, quello non lo conosco affatto

2. (izraža odmaknjenost v preteklosti) altro:
oni dan je prišel stric iz Amerike l'altro giorno è arrivato lo zio dall'America

3. (v samost. rabi) quello lì, quella lì; il coso:
ves večer je silil vame oni, kako mu je že ime tutta la sera m'ha importunato il coso, com'è che si chiama

4. pren. ta ali oni, ona (izraža poljubnost) questo (-a) o quello (-a):
pojav nastopa v tej ali oni obliki il fenomeno si manifesta in questa o quella forma

5. (tisti, tista, tisto) quello, quella:
v onih časih se je živelo bolj zdravo a quei tempi si viveva in modo più sano
oni svet l'altro mondo, l'aldilà
evf. spraviti koga na oni svet mandare qcn. all'altro mondo, uccidere qcn.

onomatologie [-tɔlɔži] féminin nauk o pomenu imen

ontología ženski spol nauk o bitju

ontologie [ɔ̃tɔlɔži] féminin nauk o bitju, ontologija

ontology [ɔntɔ́lədži] samostalnik
filozofija ontologija, nauk o bitju

oology [ouɔ́lədži] samostalnik
zoologija nauk o ptičjih jajčkih; zbiranje jajčk

ophiaca -ōrum, n „O kačah“, delo ali pesnitev o kačah: Plin.

ophiologie [-lɔži] féminin nauk o kačah

ophiology [ɔfiɔ́lədži] samostalnik
nauk o kačah

ophtalmologie [-mɔlɔži] féminin nauk o očesu in očesnih boleznih, oftalmologija

ophthalmology [ɔfɵælmɔ́lədži] samostalnik
oftalmologlja, nauk o očesnih boleznih

opīnor -ārī -ātus sum (najbrž denominativ iz *opiō(n)- ōnis mnenje, pričakovanje, soobl. k optiō -ōnis [prim. optiō in optō], prim. lat. in-opīnus, nec-opīnus) domnevati, domišljati si, dozdevati se komu, meniti, misliti, soditi, imeti v mislih, ocenjevati, predstavljati si (naspr. compertum habeo, affirmo, pro certo habeo, scio): se non opinari, sed scire dicit Ci., loquor, ut opinor Ci., parva opinatu Plin.; z acc.: sapientem saepe aliquid opinari, quod nesciat Ci., quod ego non magis somniabam neque opinabar Pl.; z ACI: deos esse naturā opinamur Ci.; z de = zamisliti si kaj in to (zamisel) izreči, izreči (izrekati) svoje mnenje (svojo sodbo), soditi o kom, čem: Gell., de vobis hic ordo opinatur non secus ac de acerrimis hostibus Ci., durius de rege Iust., de aliquo male Suet.; pogosto kot vrinjeni stavek ut opinor Kom., cum vidisset monile, ut opinor, et auro Ci., verum, ut opinor Ci. ali seveda, tudi samo opinor: H., illa, opinor, tu quoque concedis levia Ci. menim, menda; v vprašanju tudi = kaj ne? Kom., Ci. Pt. pf. opīnātus 3 s pass. pomenom (od star. act. soobl. opīnāre)

1. domišljen, namišljen, dozdeven, navidezen: opinata bona, mala Ci., vestra sunt irreligiose opinata Arn.

2. imeniten, sloveč, slaven: certamen Amm., opinatissima civitas Vulg., Cass. — Toda: nova spe id ausos opinatus Suet. (od dep. opīnārī) pod pretvezo trdeč. — Ixpt. nec opīnāns, nec opīnātus, gl. necopīnāns, necopīnātus.

oportunamente o pravem času; svoj čas

oportuno ugoden, priličen, prikladen, o pravem času, na pravem mestu, sposoben; dovtipen, duhovit

en tiempo oportuno pravočasno
creer (considerar) oportuno imeti za umestno

opportunely [ɔ́pətju:nli] prislov
o pravem času; prikladno, primerno