Franja

train¹ [tréin] samostalnik
železnica vlak; vlečka (obleke); rep (repatice, kometa); spremstvo, suita; niz, vrsta, red, veriga; sprevod, procesija; posledica
tehnično kolesje (ure), vrsta koles, valjev
vojska črta smodnika, ki vodi k mini
vojska tren, komora, pratež
figurativno potek, tek
ameriško & kanadsko tovorne sani

by train z vlakom
in train v teku, v pripravi, v zarodku
a train of difficulties niz težav
drying train sušilni aparat
fast train brzovlak
funeral train pogrebni sprevod
camel train sprevod kamel
slow train potniški vlak
to go by train iti, peljati se z vlakom
to catch the train ujeti vlak
to change the train menjati vlak, prestopiti (na drug vlak)
he came with a hundred men in his train prišel je s spremstvom 100 ljudi
war brings many evils in its train vojna prinese s seboj mnogo zla
things are following their usual train stvari gredo svojo običajno pot
to put in train spraviti v gibanje, v tek
to miss the train zamuditi vlak
to take a train peljati se z vlakom

uncus¹ -ī, m (indoev. kor. *ang- upogibati, kriviti; prim. skr. añcati (on) upogiba, ankáḥ kavelj, gr. ἄγκος zaliv, dolina, ἀγκών komolec, zgib, ἀγκύλη zgib, jermen, zanka, ὄγκος kavelj, ἄγκῡρα = lat. ancora, lat. ancus, angulus, ānus, ānulus, stvnem. ango, angul = nem. Angel) kavelj, kljuka, skoba, spojka, penja, spona, zapona: Ca., Col. idr., asseres ferreo unco praefixi L.; occ.
a) kavelj ali kavljat drog, s katerim so vlačili trupla usmrčenih hudodelcev po cestah: Suet., uncus impactus est fugitivo Ci., cadavera quoque trahens uncus Sen. ph.; od tod pren.: (sc. necessitati) nec severus uncus abest H., bene cum decusseris uncum Pr. kadar (če) si se rešil enega zla, če si se srečno izognil eni nevarnosti.
b) kavelj kot kirurško orodje: Cels.
c) pesn. sidro, starejše maček: has inter lacrimas legitur piger uncus herenis Val. Fl.

usod|a [ó] ženski spol (-e …)

1. das Schicksal (življenjska Lebensschicksal, begunca Flüchtlingsschicksal, emigranta Emigrantenschicksal)
težka usoda die Härte des Schicksals
… usode Schicksals-
(boginja die Schicksalsgöttin, črta die Schicksalslinie, drama das Schicksalsdrama, nit der Schicksalsfaden, skupnost die Schicksalsgemeinschaft, tragedija die Schicksalstragödie, udarec der Schicksalsschlag)
… v usodi Schicksals-
(tovariš der Schicksalsgenosse, Schicksalsgefährte); v frazah tudi: das Geschick
doživeti udarce/udarec usode vom Geschick eingeholt werden
biti prepuščen usodi preisgegeben werden
prepustiti usodi seinem Schicksal überlassen
imeti skupno usodo z sein Schicksal teilen mit
vdan v usodo schicksalsergeben
vdati se v usodo sich in sein Geschick ergeben
roka usode die Fügung des Schicksals, die Schicksalsfügung

2. (sreča, zla sreča) das Los (človeška Menschenlos, mornarska Seemannslos, pesniška Dichterlos)
spremenljiva usoda (spremenljiva sreča) Wechselfälle des Lebens
(kar nam je usojeno) die Fügung, die Schickung

3. (poguba) das Verhängnis

usóda sort moški spol , destin moški spol , destinée ženski spol , fortune ženski spol

zla usoda fatalité ženski spol, destinée fatale, mauvaise fortune, malheur moški spol, adversité ženski spol
človeška usoda destinée humaine
prepustiti koga njegovi usodi abandonner quelqu'un à son sort
svoji usodi nihče ne uide on ne peut fuir sa destinée, on ne saurait échapper à sa destinée

usóda (-e) f destino, sorte, fortuna; stella; knjiž. ventura; fato:
sprijazniti se z usodo rassegnarsi al destino
objokovati, preklinjati usodo rimpiangere la mala sorte, imprecare contro la mala sorte
izzivati usodo sfidare il destino
prepustiti koga usodi abbandonare qcn. alla sua sorte
vzeti usodo v svoje roke decidere del proprio destino
nestalnost usode volubilità della fortuna
kolo človeške usode la ruota della fortuna
igra usode gioco della fortuna
dobra, zla usoda (sreča) buona, cattiva ventura; buona, cattiva (mala) sorte

usóda suerte f ; destino m ; fatalidad f ; hado m ; sino m ; (muhasta) fortuna f

zla usoda mala fortuna f
moč usode la fuerza del sino
človeška usoda suerte f humana
boginja usode Fortuna f
doživeti isto usodo correr la misma suerte
prepustiti koga njegovi usodi abandonar a alg a su suerte

ventura f

1. knjižno usoda, sreča:
buona, cattiva ventura dobra, zla sreča

2. (dobra) sreča

3. knjižno naključje, slučaj:
andare alla ventura zanesti, zanašati se na srečo
mettersi alla ventura tvegati, spustiti, spuščati se v nevarnost

4. hist. voj. najemniška četa (14.-16. stoletje)
capitano di ventura kondotjere
soldato di ventura najemnik

ves¹ [ə] (vsa, vse)

1. der/die/das ganze (ves svet die ganze Welt, vsa ulica die ganze Straße, vse poletje der ganze Sommer, ves dan sem čakal ich habe den ganzen Tag gewartet)

2. (v vsem obsegu) aller, alle, alles (vsa sreča tega sveta alles Glück dieser Erde)
korenina vsega zla die Wurzel allen Übels
kljub vsemu trudu trotz aller Mühe
ob/kljub vsej dobri volji bei allem guten/gutem Willen
z vsem poudarkom mit allem Nachdruck
z vso jasnostjo mit aller Deutlichkeit
z vso resnostjo allen Ernstes
z vso silo mit aller Kraft
za vso prihodnost in alle Zukunft
privzdignjeno: all der/die/das (ves ta čas all die Zeit)
ves moj/tvoj … all mein/meine/meines, all dein/deine … (ves tvoj trud all deine Mühe, ves njun denar all ihr Geld)

3. s pridevnikom ganz, total (ves obupan ganz/total verzweifelt), über- (ves srečen überglücklich)
ves zadovoljen quietschvergnügt
ves pomirjen quietschfidel

4.
na ves glas lautstark, laut
na vso moč mit aller Kraft
za ves svet für alles in der Welt
na vsa usta vpiti: lautstark, hvaliti se: großmäulig
na vsa usta hvaliti pretirano: über den grünen Klee loben

5.
vsa čast! mein Kompliment! Hut ab! ( komu vor jemandem)
| ➞ → vsak, vse, vsi

vibia -ae, f greda, poveznik, sloneč na prečniku (vara); od tod preg.: sequitur vara vibiam Aus. zlo sledi iz zla, zmota izhaja iz zmote.

víla² (-e) f mitol. fata; ninfa; silfide:
lepa kot vila bella come una fata
zla vila strega
gozdna, vodna vila driade, naiade

vôjna war; warfare

v vôjni in the war, at war, in wartime
na robu vôjne on the brink of war
na koncu vôjne at the end of the war
v primeru vôjne in case of war, in the event of war
hujskanje k vôjni warmongering
napoved vôjne declaration of war
bog vôjne war god
izbruh vôjne outbreak of war
opustošen od vôjne ravaged by war, war-ravaged
besedna vôjna war of words, wordy warfare
bliskovita vôjna lightning war (= w.), blitzkrieg, blitz
državljanska vôjna civil w., intestine w.
ameriška državljanska vôjna American Civil War, War of Secession, War between the States
gospodarska vôjna economic w.
gverilska vôjna guerilla warfare
hladna vôjna cold w.
križarska vôjna crusade
tridesetletna vôjna Thirty Years' War
stoletna vôjna Hundred Years' War
napadalna vôjna war of aggression
narodnoosvobodilna vôjna war of (ali struggle for) national liberation
osvajalna vôjna war of conquest
obrambna vôjna defensive w.
osvobodilna vôjna war of liberation
podmorniška vôjna submarine warfare
papirnata vôjna paper w.
pomorska vôjna naval warfare, war at sea
pozicijska vôjna static warfare
popolna, splošna (nepopolna, omejena) vôjna allout (limited) warfare
preventivna vôjna preventive w.
psihološka vôjna psychological w.
vôjna do popolne izčrpanosti sovražnika war of attrition
nasledstvena vôjna war of succession
vôjna za neodvisnost war of independence
vôjna do uničenja, do iztrebljenja war of extermination
sveta vôjna holy war
ves svet zajemajoča vôjna global warfare
prva (druga) svetovna vôjna the first World War, World War I, the Great War (the second World War, World War II)
totalna vôjna total w.
verska vôjna religious w.
vôjna v zraku war in the air
živčna vôjna war of nerves
vôjna na življenje in smrt war to the death
to (takšna) je (pač) vôjna such is war
biti tik pred vôjno to be on the eve of war
biti v vôjni to be at war with, to make war upon
iti v vôjno, začeti vôjno, spustiti se v vôjno to go to war (z, proti against), to wage war (z upon, against)
napovedati vôjno to declare war (neki državi on a country)
izzvati vôjno to provoke a war
biti potegnjen v vôjno to drift into war
prenesti vôjno v sovražnikovo deželo to carry the war into the enemy's country
preprečiti vôjno to avert a war
pripravljati vôjno to prepare for war
sprožiti atomsko vôjno to unleash an atomic war
stopiti v vôjno to enter a war, to come into a war
ščuvati k vôjni to incite to war, to agitate for war
voditi vôjno to war, to wage war
v ljubezni in v vôjni je vse dovoljeno all is fair in love and war
vôjna prinese s seboj mnogo zla war brings many evils in its train

vouloir² [vulwar] masculin hotenje, volja, želja

bon vouloir dobra volja, pripravljenost (za kaj)
mauvais vouloir zla volja

vzròk cause; reason; ground; motive; source

iz kakšnega vzròka? for what reason?
iz istega vzròka for the same reason
brez vzròka without reason, causeless, groundless
prav iz tega vzròka for that very reason
vzròk (vir) vsega zla the source of all evil
ni vzròka za... there is no reason for...
ti si vzròk tega this is your fault
imam vzròk za... I have a reason for...
ni vzròka za bojazen there is no cause to be afraid
ni vzròka za kako spremembo there is no reason (ali no ground) for making a change
vzròk tega je tvoja lenoba it's your laziness that's to blame
iz enega (tega) ali drugega (onega) vzròka for one reason or another
kaj je vzròk takemu dviganju cen? what is the cause of (ali reason for) this rise in prices?
razjezil se je brez pravega vzròka he got angry without any real reason
nimate vzròka za pritožbo you have no ground(s) for complaint (ali for complaining)
kakšne vzròke moreš navesti za takšno ravnanje? what reasons can you give (ali can you allege) for such treatment?
ne more navesti nobenega vzròka za to, kar je storil he can produce no motive for what he has done
vzròki in učinki causes pl and effects pl
brez pravega vzròka for no particular reason

work^(*)2 [wə:k]

1. prehodni glagol
delati (na čem), izdel(ov)ati, obdelati; narediti, proizvesti, proizvajati
poetično umetniško izdelati; plesti, tkati, izdelati na statvah; šivati; vesti; oblikovati, (iz)kovati; tiskati; mesiti; kopati (rudo), obdelovati (zemljo)
trgovina poslovati, poslovno potovati (po nekem področju)
sleng prodati; plačati (potovanje) z delom; preiskati, raziskati
matematika izračunati, rešiti (nalogo); vplivati na (koga), nagovarjati (koga)
sleng prevarati, oslepariti; izvesti, uresničiti, izvršiti, povzročiti; streči (topu, stroju); uporabljati (žival) za delo, vpreči; izkoriščati (rudnik); pustiti koga, da težko dela; premikati, poganjati, gnati, goniti

to work o.s. to death ubi(ja)ti se z delom, garati
to work o.s. into s.o.'s favour pridobiti si naklonjenost kake osebe
to work o.s. into a rage pobesneti
to work the bellows goniti meh
to work a farm voditi farmo (kmetijo)
to work a change izvršiti, povzročiti spremembo
to work wonders delati čuda (čudeže)
to work one's will uresničiti svojo voljo
can you work the screw loose? lahko zrahljate vijak?
to work (one's way) through college sam se vzdrževati med študijem
my partner works the Liverpool district moj družabnik potuje (poslovno) na področju Liverpoola
to work a slave to death do smrti priganjati sužnja k delu, ubiti ga z delom
servants are not worked now as they were formerly od služinčadi se danes ne zahteva več toliko dela kot nekoč
to work a crane upravljati z žerjavom
to work a coal seam izkoriščati plast premoga
to work a ship upravljati ladjo
to work one's way pot si utreti (napraviti)
these machines are worked by steam te stroje poganja para
it is a good scheme, but can you work it? to je dober načrt, toda, ali ga lahko izvedete?
this belief has worked much evil to verovanje je povzročilo mnogo zla
the candidate works the district kandidat opravlja volilno kampanjo v okrožju
to work one's passage navtika zaslužiti svoj prevoz z delom
to work one's horses priganjati konje k delu
to work one's social relations in business izkoriščati svoje družabne zveze poslovno

2. neprehodni glagol
delati, delovati, biti zaposlen (s čim); baviti se (s čim); truditi se; funkcionirati, posrečiti se, uspeti; razviti se, dozoreti; vreti; biti v pogonu, delati (stroj), prijemati eden v drugega (zobata kolesa); šivati, vesti (vezem); prebijati se (z delom); razvleči se; trzati (se) (obraz); mahati (s čim); težko, z muko se premikati, gibati
navtika križariti; besneti, biti razburkan (morje)
figurativno krčevito delati

to work against time delati v tekmi s časom
to work like a dog (ali horse; ali nigger) delati kot črna živina
my stove works well moja peč dobro dela
your method won't work z vašo metodo ne boste uspeli
I tried but it did not work poskušal sem, a ni se mi posrečilo
the poison began to work strup je začel delovati
to work into a crowd vriniti se v množico
to work loose zrahljati se (vijak itd.)
waves work to and fro valovi so razburkani
to work double tides delati podnevi in ponoči
that won't work with me to ne bo vplivalo name (vžgalo pri meni)

Wurzel, die, (-, -n) Pflanzenkunde korenina (tudi figurativ); Mathematik, linguistisch, Anatomie koren, bei Zähnen: korenina; Wurzel Jesse Jesejeva korenika; Wurzeln schlagen zakoreniniti se, figurativ zasidrati se; ein Übel an der Wurzel packen zla se lotiti pri korenini

zapitek samostalnik
1. (plačilo za pijačo) ▸ cechOb popivanju sta se potem sprla in skupaj zapustila lokal, ne da bi plačala zapitek. ▸ Ivóvitába keveredtek, és együtt távoztak a kocsmából anélkül, hogy kifizették volna a cechet.
Koliko je družba zapravila za kosilo in zapitek, ni hotel izdati. ▸ Azt, hogy mennyit költött a társaság az ebédre és az italokra, nem akarta elárulni.

2. (o posledicah dejanja) ▸ ár, számla
Moja zla sreča je združila moči z napačnimi odločitvami, h katerim sem nagnjen, in zdaj plačujem zapitek. ▸ A balszerencsém kombinálódott a rossz döntésekkel, amelyekre hajlamos vagyok, és most ennek fizetem az árát.
Minister tako politiko razglaša za uspešno, ne pove pa, kdo bo plačal zapitek. ▸ A miniszter eredményesnek hirdeti ezt a politikát, de nem árulja el, ki fogja megfizetni az árát.
Globalna kriza je torej čas plačevanja zapitka. ▸ A globális válság tehát az az idő, amikor megfizetjük a számlát.

3. neformalno, izraža negativen odnos (pijanec) ▸ részeges, iszákos
Tip je zapitek, ki se mu že fuzla od oblasti. ▸ A hapsi egy iszákos, aki már megzakkant a hatalomtól.
Torej, če se mi lokalni zapitki in zapohanci naselijo v mojo nepremičnino, si v bistvu ne morem nič kaj dosti pomagat. ▸ Tehát ez azt jelenti, hogy ha a helyi részegesek és füvesek beköltöznek az ingatlanomba, nem igazán tudok mit tenni.

zel² [zəu] (zla, zlo) böse
zli duh der böse Geist, der Böse
zla sreča der Unstern
imeti zle slutnje ein ungutes Gefühl haben, Vorahnungen haben, Unrat wittern
poln zlih slutenj ahnungsvoll, ahnungsbang

zél, zlà, zlò mauvais, méchant

zli duh esprit malin, malin moški spol
biti zle volje être de mauvaise humeur
za zlo vzeti prendre mal, trouver mauvais, prendre en mauvaise part
ne jemljite mi tega za zlo! ne le prenez pas mal!

zèl (zlà zlò)

A) adj.

1. cattivo, maligno, malvagio; knjiž. malo:
zla usoda cattiva sorte
zli jezik mala lingua
biti zle volje essere di cattivo umore

2. brutto, torbido:
zla slutnja brutto presentimento
zla rana brutta ferita
zli časi tempi torbidi
biti čigav zli duh nekoga influire negativamente su qcn.

B) zlì (zlà, zlò) m, f, n il cattivo, la cattiva

zlo [ò] srednji spol (zla …) das Übel, der [Mißstand] Missstand; das Böse; das Unheil; der Übelstand
dobro in zlo Gut und Böse
manjše zlo das kleinere Übel (izbrati manjše zlo das kleinere Übel wählen)
nujno zlo ein notwendiges Übel
temeljno zlo das Grundübel
onstran dobrega in zlega jenseits von Gut und Böse
odprava zla pravo die Remedur
odpraviti zlo einem Übel abhelfen
šteti komu kaj v zlo (jemandem etwas) ankreiden, verdenken
zagrabiti zlo pri koreninah das Übel bei den Wurzeln/an der Wurzel packen
želeti zlo komu (jemandem) [übelwollen] übel wollen
iti po zlu in die Binsen gehen
povrniti z zlom Übel lohnen