Franja

scandalizzare

A) v. tr. (pres. scandalizzo) škandalizirati; zbuditi, zbujati ogorčenje; pohujševati

B) ➞ scandalizzarsi v. rifl. (pres. mi scandalizzo) škandalizirati se; zgražati se; pohujšati se

serō² -ere, sēvī, satum (nam. *si-sō, reduplicirano iz indoev. kor. *seH-, *sēi- sejati, prvotno tresti, stresati; prim. skr. sā́tuḥ materino telo, strī žena, lat. semen, saeculum, sator, Saturnus, sl. sejati = lit. sėti = got. saian = stvnem. sāen = nem. säen, ang. sow, sl. seme = stvnem. sāmo = nem. Same, sl. silje, stvnem. sāt = nem. Saat)

1. (seme) sejati, nasejati (nasevati), posejati (posevati), (rastlino) saditi, (na)saditi, posaditi (posajati): CA., COL., PLIN. idr., semina V., farra VARR., interiores (sc. Britanni) plerique frumenta non serunt C., multa manu sata C. veliko setvine, serite hordea campis V., fames affligebat serendis frugibus incuriosos T., fruges, oleam et vitem, arbores CI., multae istarum arborum mea manu sunt satae CI., nullam ... sacra vite prius severis arborem H., satae messes V., sati dentes V.; preg.: mihi istic nec seritur nec metitur PL. od tega nimam niti koristi (dobička) niti škode, to mene nič ne briga; occ. (kako zemljišče) obsejati, obsaditi, posejati, zasejati, obdelati (obdelovati, obdelavati), (za)saditi (zasajati), posaditi (posajati): agrum CU., O., arva, sulcos TIB., quot iugera sunt sata CI., seritur (sc. terra) toto anno panico semel, bis farre PLIN. Od tod subst. pt. pf. sata -ōrum, n zasejano, posejano = setve, setvine, setvišča, polja, njive, tudi sadeži, sadovi, pridelki: PLIN. idr., dulce satis umor V., cum primum sulcos aequant sata V., ure sata V. nasade, sata et arbusta, sata et animalia SEN. PH.

2. metaf.
a) roditi (rojevati), poroditi (porajati), zaroditi (zarajati), zaploditi (zaplajati, zaplojevati), naploditi: nec fortuito sati et creati sumus CI., tam enim Cassii quam Bruti sunt serendi CI. EP., exstitisse quandam maturitatem serendi generis humani, quod sparsum in terras atque satum divino auctum sit animorum munere CI.; pren.: aurea prima sata est aetas O. je nastala, je bila; pogosto pt. pf. satus 3 rojen, porojen, zarojen = rojenec, potomec, sin, hči: hic satus ad pacem PR., satus gente deûm ali sanguine divûm V. ali stirpe divina L., satus Hercule V. Herkulov sin, Sole satus Phaethon O., sata Tiresiā O. Tirezijeva hči, satus Nereide O. = Tetidin sin, matre satus terrā, matre unā sati O., sata Nocte V. hči Noči, sati Curibus O. izhajajoči (po rodu) iz Kur.
b) sejati = trositi, raztrositi (raztrošati), raznesti (raznašati), razširiti (razširjati), oživiti (oživljati), priklicati (priklicevati) v življenje, izpolniti (izpolnjevati), uresničiti (uresničevati), osnovati, oživotvoriti (oživotvarjati), (v)zbuditi ((v)zbujati), vne(ma)ti, sprožiti (sprožati), (na)snovati, zasnovati, zasnuti, povzročiti (povzročati): rumores CU., V., opinionem IUST., mentionem L. tu in tam omeniti (omenjati), leges, instituta, rem publicam CI., diuturnam rem publicam CI., serendi mores CI., serere lites PL., cum patribus certamina L., discordias civiles L., causam discordiarum SUET., crimina in senatum L., crimina belli V. izmisliti si očitke, ki pripeljejo (bi pripeljali) do vojne, bellum SIL., bella civilia LAMP., invidiam in alios T., sibi causas sollicitudinum SEN. PH., vulnera LUCR.

Opomba: Pf. seruī nam. sēvī: ENN. AP. PRISC.

sorgere^*

A) v. intr. (pres. sorgo)

1. vstati, vstajati; dvigniti, dvigovati se

2. vziti, vzhajati

3. izvirati

4. zbuditi, zbujati se; poroditi se; priti do:
mi è sorto un sospetto v meni se je zbudil sum
sono sorte complicazioni prišlo je do zapletov

5. pren. priti do, povzpeti se do česa:
sorgere in fama zasloveti

B) m (le sing.) vzhod, vzhajanje:
il sorgere del sole sončni vzhod

spaventare

A) v. tr. (pres. spavento)

1. prestrašiti

2. ekst. zbuditi, zbujati skrbi; zaskrbeti

B) ➞ spaventarsi v. rifl. (pres. mi spavento) prestrašiti se

tempt [tempt] prehodni glagol
skušati, zavesti (privesti) v skušnjavo, mikati, izzivati, mamiti, zapeljevati, zbujati poželenje; pregovoriti; staviti na preskušnjo

a tempting offer vabljiva, zapeljiva ponudba
to tempt Providence skušati, izzivati usodo
to tempt one's fate izzivati svojo usodo
I am tempted to... mika me, hoče se mi, sem v skušnjavi, da...
I was strongly tempted to resist zelo me je mikalo, da bi se uprl
nothing would tempt me to do it nič me ne bi zavedlo, da bi to storil
his proposal does not tempt me njegov predlog me nič ne mika

vegeō -ēre (prim. skr. vājaḥ čilost, moč, hitrost, vājayati (on) priganja, lat. vegetus, vigeō, vigil, got. wakan = stvnem. wahhōn, wahhēn = nem. wachen, got. wakjan = stvnem. weckan = nem. wecken, got. wōkains b(e)denje)

1. intr. biti čil, biti živahen: viget, veget utpote plurimum Varr. ap. Non.

2. trans. (v)zbuditi ((v)zbujati, (v)zbujevati), vzburiti (vzburjati), razburiti (razburjati), razburkati (razburkavati), spraviti (spravljati) v gibanje, pognati (poganjati): aequora salsa veges ingentibus ventis Enn. fr., cum magno strepitu Volcanum ventus vegebat Enn. fr., animos Venus veget voluptatibus Pomp. fr., quam mobilem divum lyram sol harmoge quadam gubernans motibus diis veget Varr. fr., (sc. liber) animum adserit vigetque Sen. ph.

zadivljávati -dìvljāvām
I. zbujati začudenje, občudovanje
II. zadivljavati se čuditi se

возбуждать, возбудить zbujati kaj v kom, zbuditi, spodbujati, spodbuditi, razvnemati; razburjati;
в. народ razburjati ljudstvo;
возбудить вопрос sprožiti vprašanje;
в. раздор (za)netiti prepir;
в. дело (иск) začeti pravdo

возмущать, возмутить (s)kaliti (mir, red); (na)hujskati, (na)ščuvati; razburjati, razburiti; zbujati ogorčenje, ogorčiti;

заинтересовывать(ся), заинтересовать(ся) zbujati zanimanje, zbuditi, (po)kazati zanimanje

интересничать delati se zanimivega, zbujati zanimanje

мерзить stud zbujati; studiti se

отзываться, отозваться odz(i)vati se; zbujati se, zbuditi se (čustva); odražati se, odraziti se;
он отзывался о вас хорошо pohvalno se je izražal o vas;
тебе это отзовётся to boš še občutil

поражать, поразить

1. udarjati, udariti, zadeti (s sabljo, s kroglo), poraziti;
его громом поразило strela ga je ubila;
п. ножом zabosti z nožem;
п. слух skoraj oglušiti;

2. presenečati, presenetiti, zbujati začudenje, grozo, strah;
её поражало ni se mogla načuditi;

приохoчивать, приохoтить zbujati veselje, ljubezen do česa, zbuditi željo po čem

пристращать, пристрастить¹ (zast.) zbujati strast, zbuditi nagnjenje do česa;

смешить zbujati smeh, v smeh spravljati

ужасать, ужаснуть (pre)strašiti, grozo zbujati, z grozo napolniti;

умилостивлять, умилостивить zast. sočutje zbujati, zbuditi; omehčati, ganiti

усовещивать, усовестить zbujati vest, zbuditi vest, opominjati;