Franja

cosa ženski spol stvar, reč, predmet; okolnost; dogodek; dejstvo; ideja, domislek; (v nikalnih stavkih) nič

cosa de približno
cosa de ocho días okrog osem dni
veinte o cosa así približno dvajset
a cosa de las ocho proti osmi uri
cosa de comer nekaj za pod zob, jestvina
cosa y cosa uganka
cosa del otro jueves nekaj izrednega (redkega); stara (premlačena) stvar
¡brava cosa! (ironično) lepa stvar!
ninguna cosa nič
poca cosa malo
es poca cosa je čisto nepomembno
poquita cosa nepomemben človek
decir una cosa nekaj reči
decir una cosa por otra napačno se izraziti, lagati
no decir cosa nobene ne črhniti
no decir con cosa brezglavo govoriti
dejando una cosa por otra da bi drugam usmerili pogovor
no dejar cosa con cosa vse v največji nered spraviti
allí no hay cosa con cosa tam je vse na glavo postavljeno
no hacer cosa a derechas zelo nespretno ravnati
como quien hace otra cosa prikrivaje, hinavsko
era cosa de ver a... bilo je nenavadno, kako ...
no hay tal cosa temu ni tako; nikakor
la cosa marcha stvar napreduje, gre naprej
pasado en cosa juzgada ki je postal pravomočen
no se le pone cosa par delante on gre čez vse zapreke
no me queda otra cosa ne preostane mi nič drugega; ne vidim drugega izhoda
como quien no quiere la cosa s hlinjeno brezbrižnostjo, hinavsko
es cosa de nunca acabar temu ni ne konca ne kraja
ser fuerte cosa neobhodno potreben biti; biti težaven
otra cosa es con guitarra to bomo šele videli (odgovor na bahaško govorjenje)
no sea cosa que v nasprotnem primeru, sicer, drugače, sicer bi bil primoran (kot svarilo)
es cosa mía to je moja stvar, to se mene tiče
¡es cosa de él! to je prav njemu podobno!
no es cosa de reír to ni smešna stvar
no es cosa del otro mundo to ni nič nenavadnega
no tener cosa suya biti zelo reven
tomar una cosa por otra napačno nekaj razumeti, motiti se
no valer (no ser) cosa nobene vrednosti ne imeti, biti zanič
no vale gran cosa ni kaj prida, ni mnogo vredno
no es ni artista ni cosa que valga temu še mnogo manjka do umetnika
a cosa hecha z zanesljivim uspehom
como si tal cosa meni nič, tebi nič; čisto mirno
cada cosa en su tiempo, y los nabos en adviento vsaka stvar ob svojem času
cosa cumplida, sólo en la otra vida nič ni popolnega na tem svetu
no hay cosa escondida que a cabo de tiempo sea bien sabida končno pride le vsaka stvar na dan
cosa mala nunca muere kopriva ne pozebe
¿qué cosa? kaj je? kaj se je zgodilo?
¿qué es cosa y cosa? kdo ugane?
¡cosa rara! kako nenavadno! čudno!
cosas pl posli, opravki; imetje, premoženje
cosas de viento brezkoristne stvari
cosas que van y vienen nestanovitnost sveta
el curso de las cosas potek stvari (dogodkov)
corran las cosas como corrieren naj se zgodi, kar hoče
decir cosas mnogo govoriti; kramljati; pripovedovati
disponer sus cosas svoje stvari v red spraviti
son cosas del mundo tako je pač na tem svetu
no son cosas del otro jueves (ali del otro mundo) to ni nič novega, to so stare (znane) stvari
ante todas cosas predvsem
las cosas de palacio van despacio to bo dolgo trajalo, to se bo še zelo vleklo
¡muchas cosas (ali mil cosas) a su hermano! mnogo pozdravov vašemu bratu!
¡qué cosas tienes! kaj ti ne pade v glavo!
¿no serán tus cosas? si nisi tega sam izmislil?
¡las cosas que se ven! česa vsega človek ne vidi
¡ésa es la cosa! v tem grmu tiči zajec!

crambo [krǽmbou] samostalnik
rimanje (družabna igra)

dumb crambo zlogovna uganka, šarada

črkóven (-vna -o) adj. di, della lettera; di, del carattere (tipografico):
tisk. črkovna garnitura cassa
tisk. črkovni regal bancone con tavole scorrevoli (per la composizione)
črkovna uganka cruciverba

črkovn|i (-a, -o) Buchstaben- (znak das Buchstabenzeichen, znak za število das Buchstabenzahlzeichen, pisava die Buchstabenschrift, uganka das Buchstabenrätsel)
črkovna stopnja der Schriftgrad
črkovna glava (pisalna glava) der Schreibkopf

inconcevable [ɛ̃kɔ̃səvabl] adjectif nepojmljiv, nerazložljiv, nedoumljiv

c'est inconcevable to mi je uganka

inexplicable [inɛksplikabl] adjectif nerazložljiv, nepojmljiv, zagoneten, čuden

énigme féminin inexplicable nerazložljiva uganka

jeroglífico hieroglifski, hieroglifen; zagoneten

escritura jeroglífica hieroglifska pisava
jeroglífico m hieroglif; uganka, skrivnost, rebus

mīrus 3, adv. -ē (indoev. kor. *smei̯- smejati se; prim. skr. smáyate smejati se, smáyam strmenje, začudenje, ponos, gr. μειδάω, μειδιάω smejem se, lat. mīror, sl. smejati se, smeh, hr. smìjati se, ang. smile) čuden, čudovit, presenetljiv, pozornost vzbujajoč, osupljiv, poseben, izreden, nenavaden, neobičajen: Pl., Ter., Vell. idr., patientia mira ac singularis Ci., mira est religio Cereris Hennensis Ci., mire gratum fuit L. čudovito, posebno prijetno, mire favere Ci. izredno, mire finxit filium Ter.; subst. n. pl.: nimia mira memoras Pl. prečudovite stvari, tanta mira Pl. toliko čudovitega, toliko čudovitosti, septem mira Lact. sedem (svetovnih) čudes; z ACI: quod adhuc vos ignorare non mirum est Ci. ni čudno, nič čudnega ni; z ut: mihi illud videri mirum, ut una illaec capra uxoris simiai dotem ambederit Pl., sed ut in cunis fuerit anguis, non tam est mirum Ci.; z odvisnim vprašalnim stavkom: sibi mirum videri, quid in sua Gallia populo Romano negotii esset C., mirum est, ut animus agitatione motuque corporis excitetur Plin. iun., mirum est, quam efficiat, in quod incubuit Plin. iun., mirum est, quam singulis diebus in urbe ratio aut constet aut constare videatur, pluribus iunctisque non constet Plin. iun., mirum est, qua religione, quo studio imagines Brutorum, Cassiorum, Catonum domi, ubi potest, habeat Plin. iun. Posebne zveze:

1. mirum in modum conversae sunt omnium mentes C. prav nenavadno, čudovito.

2. miris modis pallentia simulacra V. presenetljivo, pozornost vzbujajoče, modis animalia miris V. čudno, nenavadno.

3. mirum quantum ali mirum quam (po gr. ϑαυμαστὸν ὅσον ali οἷον) „čudno je, koliko ali kako“ = čudno (začuda) veliko, izjemno, izredno: mirum quantum profuit ad concordiam L., mirum quantum ocior medicina est Plin., mirum quam inimicus erat Ci.; pa tudi s cj.: mirum quantum fidei fuerit L.; tako tudi mire quam (= gr. ϑαυμαστῶς ὡς) čudovito (nenavadno, presenetljivo, pozornost vzbujajoče) je, kako … ne verjameš, kako … človek ne bi verjel, kako … : mire quam me illius loci non modo usus, sed etiam cogitatio delectat Ci. ep.

4. mirum ni (nisi) čudil bi se, če ne = stavim (jamčim), da; najbrž, (prav) gotovo: Caecil., mirum ni domi est Ter., mirum nisi hoc est O., mirumque esse, ni iam exteriore parte castra hostium oppugnentur L., mirum ni cantem? Nov. ap. Ci. naj morda celo pojem?; tudi pl.: mira sunt, ni … Pl.; toda: nisi mirum est Pl., Caecil. če se ne godijo prav čudne reči, če nam ni rešiti česa nam docela neuganljivega, če ni pred nami neka povsem nerešljiva uganka.

5. mirum quin „čudno, zakaj da ne“ = še tega (mi, nam) je manjkalo, menda res: mirum quin dicat Pl., mirum quin ab avo eius acciperem Pl.

6. kot vrinjeni stavek oz. vzklik: mirum! o čudo! O.; podobno: quid mirum? kaj je tu čudnega? O., ille „quid mirum?“ inquit Ci.; tako tudi nec mirum Auct. b. Afr. in ni čudno, in nič čudnega ali non mirum ni čudno, kajpada, seveda: non curat divina providentia singulos homines; non mirum: ne civitates quidem Ci.

Opomba: Adj. se stopnjuje z magis in maximē; vendar: quid enim hoc mirius: Varr. ap. Non., mirior tibi videor: Tit. ap. P. F.

misterij [ê] moški spol (-a …) das Mysterium, das Mysterienspiel; figurativno (uganka) das Rätsel

misterio moški spol skrivnost, tajnost; misterij (verska igra)

hablar de misterio skrivnostno govoriti
hacer misterio (de) nekaj prikrivati
eso es para mí un misterio to mi je uganka

mot [mo] masculin beseda; izrek; rešitev (uganke); commerce ponudba, cena

un mot (figuré) par besed, vrstic; pisemce
à ce(s) mot(s) ob tej besedi, ob teh besedah
à demi-mot na namig; namigovaje
au bas mot najmanj
au premier mot na prvo besedo, takoj, brez oklevanja
en un (deux, quatre) mot(s) z eno besedo, skratka
en d'autres mots z drugimi besedami
en peu de mots v kratkih besedah, na kratko
sans mot dire brez besede, ne da bi zinil besedico
mot à mot, mot pour mot dobesedno
(bon) mot dovtip, domislica, šala
le dernier mot de la bêtise višek neumnosti
demi-mot masculin namig
espèce féminin de mot (grammaire) besedna vrsta
(fin) mot poanta, skrivni pomen
grand mot velika beseda; geslo; pluriel visoko doneče besede
gros mot psovka, kletvica
feu masculin de mots besedna igra
mots pluriel carrés magični kvadrat (uganka)
mots pluriel croisés križanka
mots-croisiste masculin ljubitelj križank, križankar
mot étranger, d'emprunt tuja, izposojena beseda
mot fin pametna duhovita beseda
mot d'ordre, de passe (militaire) spoznavna beseda, geslo
mot pour rire dovtip, šala
mot de repère geslo, značnica (v slovarju)
mot à double sens, entente dvoumna beseda
mot-souche masculin geslo, značnica (v katalogu)
mot trouvé dobra misel, ideja
avoir le dernier mot imeti zadnjo besedo
avoir son mot à dire imeti nekaj besede pri (čem), (moči) povedati svoje mnenje
avoir des mots (s)pričkati se
compter, peser ses mots (pre)šteti, (pre)tehtati svoje besede
dire un mot, deux, quatre mots à quelqu'un imeti resen pogovor s kom
ne dire, sonner mot, ne souffler mot nobene ne ziniti, črhniti
se donner le mot domeniti se vnaprej
n'entendre pas un mot de quelque chose nobenega pojma ne imeti o čem
ce ne sont que des mots to so le (prazne) besede
pas un mot de plus! dovolj! niti besede ne več!
fouer sur les mots igrati, igrajčkati se z besedami
ne pas mâcher ses mots govoriti z brutalno odkritostjo
manger ses mots govoriti nerazločno
passer des mots aux actes preiti od besed k dejanjem
prendre au mot prijeti za besedo
traîner ses mots počasi govoriti
trancher le mot čisto odkrito reči
se payer de mots zadovoljiti se z besedami (in ne preiti k dejanjem)
qui ne dit mot consent (proverbe) kdor molči, se strinja

nagradn|i (-a, -o) Preis- (fond šport das Preisgeld, razpis das Preisausschreiben, uganka das Preisrätsel, das Preisausschreiben, die Preisaufgabe, tekmovanje der Preiswettbewerb, vprašanje die Preisfrage)
nagradna igra das Gewinnspiel

pójmiti to comprehend, to understand, to apprehend; to take in, to grasp, to conceive

tega ne morem pójmiti this is beyond (ali way beyond) me, this is beyond my comprehension, (to mi je uganka) I find this incomprehensible

premetanka samostalnik
(uganka premešanja črk) ▸ anagramma
Sopomenke: anagram

quantity [kwɔ́ntiti] samostalnik
kvantiteta, kolikost, množina, število, velikost
glasba, slovnica relativna dolžina glasov, zlogov

unknown quantity uganka (človek, stvar)
negligible quantity nepomembna oseba (stvar)
in large quantities v velikih množinah, količinah
bill of quantities proračun gradbenih stroškov
ekonomija quantity discount popust na količino
ekonomija quantity production množična, serijska produkcija

schleierhaft figurativ nejasen; schleierhaft sein biti uganka

slikovn|i (-a, -o) bildlich, Bild- (arhiv das Bildarchiv, koledar der Bildkalender, lepak das Bildplakat, material das Bildmaterial, tehnika odjemnik der Bildabtaster, tehnika pretvornik der Bildumwandler, die Bildwandlereinheit, slovar das Bildwörterbuch, valj die Bildtrommel, znak das Bildzeichen, priloga die Bildbeilage, uganka das Bilderrätsel, kodiranje die Bildkodierung)

svetovn|i (-a, -o) Welt- (čas die Weltzeit, dogodek das Weltereignis, duh der Weltgeist, kongres der [Weltkongreß] Weltkongress, nazor die Weltanschauung, pokal der Weltpokal, Weltcup, položaj die Weltlage, red die Weltordnung, rekord der Weltrekord, die Weltbestleistung, sistem das Weltsystem, uspeh der Welterfolg, gospodarska kriza die Weltwirtschaftskrise, javnost die Weltöffentlichkeit, konferenca die Weltkonferenz, kulturna dediščina das Weltkulturerbe, literatura die Weltliteratur, obla die Weltkugel, politika die Weltpolitik, proizvodnja die Welterzeugung, razstava die Weltausstellung, revolucija die Weltrevolution, senzacija die Weltsensation, slava der Weltruhm, trgovina der Welthandel, uganka das Welträtsel, uspešnica der Welterfolg, zgodovina die Weltgeschichte, znamka die Weltmarke, verstvo die Weltreligion, zaloge množina der Weltvorrat, dogajanje das Weltgeschehen, gibanje die Weltbewegung, gospodarstvo die Weltwirtschaft, javno mnenje die Weltmeinung, mesto die Weltstadt)
svetovnega pomena von Weltbedeutung
svetovnega slovesa weltberühmt, umetnik ipd.: von Weltrang
v svetovnem merilu im Weltmaßstab

šaljiv (-a, -o) lustig, scherzhaft, witzig; Scherz- (pesem das Scherzlied, das Scherzgedicht, uganka das Scherzrätsel, predmeti Scherzartikel množina, ime der Scherzname)

zapleten [ê] (-a, -o) verwickelt, kompliziert; schwierig
zapleten v kaj verwickelt in
zapletena uganka das Geduldsspiel