Franja

sladkôba (-e) f dolcezza, sapore dolce; pren.
sama sladkoba ga je è fastidiosamente svenevole

sodíti (-im) imperf.

1. giudicare, processare:
soditi po zakonu, pravično giudicare secondo la legge, secondo giustizia
soditi komu, koga processare qcn.
soditi zborno giudicare collegialmente
množica je sama sodila morilcu la folla linciò l'assassino

2. šport. arbitrare, dirigere in qualità di arbitro, esser arbitro:
soditi nogometno tekmo dirigere una partita di calcio

3. giudicare, valutare:
čas edino pravično sodi il tempo giudica equanime
soditi človeka po videzu giudicare uno dalle apparenze

4. ritenere, dedurre:
arheologi sodijo, da je najdba stara dva tisoč let gli archeologi ritengono che il reperto risalga a duemila anni fa

5. rientrare, dover stare; stare bene; appartenere; esser di competenza:
v opremo alpinista sodi tudi cepin fra gli attrezzi dell'alpinista rientra anche la piccozza
živila sodijo v shrambo i viveri vanno messi nella dispensa
ta človek ne sodi v našo družbo costui non sta bene nella nostra compagnia
mož sodi v starejšo generacijo costui appartiene alla generazione anziana
to ne sodi v mojo pristojnost ciò non è di mia competenza
povedati komu, kar mu sodi dire a uno ciò che si merita

stakníti² (-em) | stíkati (-am) perf., imperf.

1. scoprire (frugando); frugare, frugacchiare, rovistare, cercare (tudi ekst.):
stikati za delom, stanovanjem cercare lavoro, alloggio

2. trovare

3. pog. beccare, beccarsi; buscare, buscarsi:
stakniti bolezen, prehlad beccarsi un malanno, un raffreddore
stakniti jo rimaner ferito
prebral je vse, kar je staknil leggeva tutto quanto trovava
stakniti nekaj mesecev zapora buscarsi qualche mese di prigione
sama ne ve, kje je staknila otroka lei stessa non sa chi è il padre
pren. staknil je, kar je iskal s'è preso quel che cercava, quel che si meritava

staróst (-i) f

1. vecchiaia;
bolezni starosti gli acciacchi della vecchiaia
starost ne pride sama la vecchiaia non viene da sola
v starosti se je ukvarjal z zbirateljstvom da vecchio si diede al collezionismo

2. età; anni:
povprečna starost prebivalstva età media della popolazione
moški srednje starosti uomo di mezza età
za svojo starost je velik per i suoi anni è grande
v šolo je šel s šestimi leti starosti cominciò a frequentare la scuola all'età di sei anni
šalj. častitljiva starost (starost med štiridesetimi in devetdesetimi) età veneranda; gli anta

suh kot zobotrebec frazem
(zelo suh; zelo ozek) ▸ vékony, mint a piszkafa
Sama ušesa so me bila, bil sem suh kot zobotrebec in kar naprej bolan. ▸ Csontsovány voltam, állandóan beteg, és olyan vékony, mint a piszkafa.
Sopomenke: kot zobotrebec

šah samostalnik
1. (namizna igra) ▸ sakkSopomenke: klasični šah
Povezane iztočnice: dopisni šah, hitropotezni šah, pospešeni šah

2. (šahovska garnitura) ▸ sakk-készlet, sakktáblaMožakarja si odpreta pivo, na zaboj položita šah in postavita figure. ▸ A két férfi kibontja a sörét, felrakja a ládára a sakktáblát, és felállítja a sakkfigurákat.
Obiskovalci si že lahko ogledajo prve razstave - filatelistično in razstavo šahov z vsega sveta. ▸ A látogatók már megtekinthetik az első kiállításokat – a bélyegkiállítást és a világ minden tájáról származó sakk-készleteket.
Sopomenke: šahovska garnitura

3. (položaj v igri) ▸ sakkFigura, ki prestreže šah na lastnega kralja, lahko sama s šahom napade nasprotnikovega kralja. ▸ Az a sakkfigura, amelyik elhárítja a királya elleni sakkot, az ellenfél királyának sakkot adhat.
Povezane iztočnice: dvojni šah, večni šah, šah mat, šah-mat

4. nekdaj (vladarski naslov) ▸ sahTeheranu in Iranu so vladali šahi, med njimi je najslavnejša dinastija Pahlavi. ▸ Teheránban és Iránban sahok uralkodtak, köztük a leghíresebb a Pahlavi dinasztia.

športno prislov
1. (o telesni aktivnosti) ▸ sportosanŠe vedno živim športno, vsak dan ali pretečem pet kilometrov ali igram tenis ali badminton ali grem s prijatelji v fitnes in v hribe. ▸ Még mindig sportosan élek, naponta öt kilométert futok, teniszezem, tollasozom vagy a barátaimmal konditerembe és a hegyekbe járok.
Svet športa jima ni tuj, saj se oba rada športno udejstvujeta in krepita svojo kondicijo. ▸ A sport világa nem idegen számukra, hiszen mindketten sportolnak és fejlesztik a kondíciójukat.
Sopomenke: atletsko

2. (o obliki vozila ali njegovih delov) ▸ sportosanUdobni in športno oblikovani sedeži so nastavljivi v vse smeri. ▸ A kényelmes és sportosan kialakított üléseket minden irányban állítani lehet.

3. (o stilu oblačenja) ▸ sportosanKer je tako dejavna, se rada oblači športno. ▸ Mivel annnyira tevékeny, szeret sportosan öltözni.

4. (o telesnem videzu) približek prevedka ▸ sportos alkatúSama namreč ne maram mini kril, ker sem bolj športno oblikovana, imam bolj razvita stegna. ▸ kontrastivno zanimivo Nem kedvelem a miniszoknyákat, mivel sportos testalkatom van, a combjaim izmosak.
Sopomenke: atletsko

5. (o obnašanju) ▸ sportszerűenGledalci so navijali za obe ekipi – športno in spoštljivo. ▸ A nézők mindkét csapatnak szurkoltak, sportszerűen és tiszteletteljesen.
V Mercedesovem taboru so športno prenesli poraz in priznali, da je Ferrari povsem zasluženo slavil v Melbournu. ▸ A Mercedes csapata sportszerűen viselte a vereséget, és elismerték, hogy a Ferrari megérdemelte a melbourne-i győzelmet.

tí (têbe) pron.

1. tu (te, ti):
ti pojdi naprej, mi bomo počakali tukaj tu va avanti, noi aspettiamo qui
ti, neumnež, pa si ji verjel e tu scemo le hai creduto
uboga ti, ki si vedno sama povera te che stai sempre sola!
brez tebe ne gremo nikamor senza di te non ci muoviamo
zabavljali so čezte sparlavano di te, ce l'avevano con te

2. (izraža nedoločeno, katerokoli osebo) tu:
samo prepirajo se in kričijo. Ti pa jih razumi! non fanno che litigare e strillare. E tu valli a capire!

3. (v dajalniku izraža osebno prizadetost) ○:
on ti pa gre in vse pove sosedom e lui, da bravo, va a raccontare tutto ai vicini

4. pren. (z oslabljenim pomenom, poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže) ○:
to pa ni res, ti lažnivec questo non è vero, bugiardo che non sei altro

5. pren. (v dajalniku poudarja veliko stopnjo povedanega) ○:
to ti je dekle! che ragazza!
to ti je bil razgled! che magnifica veduta!

6. (v svojilni rabi, tvoj)
ime ti je Marko (tvoje ime je Marko) ti chiami Marco, il tuo nome è Marco
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
obrne se in odide, meni nič, tebi nič si volta e se ne va senza un saluto, senza dir parola
tega ti ne pozabim questa non la dimenticherò, questa me la lego al dito
ne jezi me, ti rečem e non farmi arrabbiare se ti dico
pog. na tebi je, kako bo stvar potekala dipende da te come andrà la cosa
pog. dobimo se pri tebi ci troviamo da te
biti na ti s kom dare del tu a qcn.
PREGOVORI:
danes meni, jutri tebi oggi a me, domani a te

uho¹ [ó] srednji spol (ušésa …)

1. anatomija das Ohr (notranje Innenohr, srednje Mittelohr)
medicina izcedek iz ušesa das Ohrenlaufen, der [Ohrenfluß] Ohrenfluss
medicina Xu se cedi iz ušesa/ušes X hat Ohrenlaufen
vnetje srednjega ušesa die Mittelohrentzündung, gnojno die Mittelohrvereiterung
zdravnik za ušesa, nos in grlo der Hals-Nasen-Ohrenarzt
štrleča ušesa abstehende Ohren, Segelohren
medicina šumenje v ušesih das Ohrensausen
zvenenje/zvonjenje v ušesih das Ohrenklingen
komu zvoni v ušesih die Ohren klingen (jemandem)
ščitnik za ušesa der Ohrenschützer

2. figurativno uho:
na pol ušesa poslušati: mit halbem Ohr
nakloniti uho komu (poslušati) (jemandem) sein Ohr leihen
nesti na uho komu kaj (jemandem etwas) stecken/hinterbringen
povedati na uho ins Ohr sagen
ne slišati na to uho auf diesem Ohr/auf dem Ohr schlecht/nicht hören
pri enem ušesu noter, pri drugem ven zum einen Ohr hinein, zum anderen wieder raus
imeti v ušesu im Ohr haben
zapisati si za uho sich (etwas) hinter die Ohren schreiben, sich (etwas) hinter den Spiegel stecken
te bom za uho! es gibt gleich rote Ohren!

3. figurativno ušesa:
sama ušesa so ga er ist ganz Ohr
ušesa se povesijo komu: (jemand) [läßt] lässt die Ohren hängen
govoriti gluhim ušesom für/gegen eine Wand reden, tauben Ohren predigen
ne verjeti svojim ušesom seinen Ohren nicht trauen
imeti kosmata ušesa (delati se gluhega) ein dickes Trommelfell haben
mašiti/zatiskati si ušesa sich die Ohren zuhalten
napeti ušesa die Ohren spitzen
napolniti komu ušesa z/s (jemandem) die Ohren voll erzählen/jammern
našpičiti ušesa lange Ohren machen
nategniti komu ušesa (jemandem) die Ohren [langziehen] lang ziehen
odpreti ušesa die Ohren aufmachen/aufsperren/auftun
parati ušesa gellen
zidovi imajo ušesa die Wände haben Ohren

do ušes bis über die Ohren
biti zaljubljen do uho bis über beide Ohren verliebt sein
zardeti do ušes rote Ohren bekommen
na ušesa:
naleteti na odprta ušesa ein aufmerksames/offenes Ohr finden
prinesti na ušesa (jemandem) zutragen
priti na ušesa (jemandem) zu Ohren kommen, Wind bekommen von (er hat Wind bekommen von)
vleči na ušesa lange Ohren haben
na ušesih:
sedeti na ušesih auf den Ohren sitzen

okrog ušes um die Ohren
dobiti eno okoli ušes eine gescheuert kriegen/bekommen
primazati eno okoli ušes eins/eine hinter die Ohren hauen

v ušesih in den Ohren, im Ohr
zveneti v ušesih in den Ohren schallen
imeti v ušesih im Ohr haben

z ušesi mit den Ohren
naslanjač z ušesi der Altvaterstuhl, Großvaterstuhl, Ohrensessel
z zašiljenimi ušesi spitzohrig

prijeti za ušesa koga: (jemanden) bei den Ohren nehmen
užitek za ušesa der Ohrenschmaus

za ušesi hinter den Ohren
biti še moker za ušesi (biti neizkušen) noch feucht/[naß] nass/grün hinter den Ohren sein
praskati se za ušesi sich hinter den Ohren kratzen
imeti jih za ušesi es faustdick hinter den Ohren haben

uhó (ušésa) n

1. orecchio, orecchia:
na levo uho slabo sliši dall'orecchio sinistro ci sente male
biti gluh, naglušen na obe ušesi essere sordo, duro d'orecchi
pren. napeti ušesa essere tutto orecchi
šepetati, vpiti na uho sussurrare, gridare all'orecchio
pren. piskanje je paralo, šlo skozi ušesa i fischi straziavano le orecchie
pren. zvoniti, šumeti v ušesih sentir fischiare gli orecchi
pren. odpreti ušesa aprire, tendere le orecchie
pren. vleči na ušesa orecchiare
na lastna ušesa slišati sentire di persona, con le proprie orecchie
ne moči verjeti svojim ušesom non poter credere alle proprie orecchie
pren. poslušati z enim ušesom, s pol ušesa ascoltare distrattamente
za uho prijetna glasba musica piacevole all'orecchio, orecchiabile

2. (oseba glede na sposobnost poslušanja) orecchio, orecchia:
uho glasbenika orecchio di, da musicista
pazil je, da to ne bi prišlo komu na uho, na ušesa stava attento che la cosa non giungesse alle orecchie di qcn., che qcn. non venisse a saperlo
govoriti gluhim ušesom parlare ai sordi, ai muri
naleteti na gluha ušesa incontrare uno che non sente ragione

3. orecchio, orecchia; padiglione auricolare:
oslovska, zajčja ušesa orecchie d'asino, di coniglio
zardeti do ušes arrossire fino alla radice dei capelli

4. (podoben del kake priprave):
šivankino uho cruna dell'ago
uho motike, škarij occhio della zappa, anello delle forbici

5. orecchia (del libro, del quaderno)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. sama ušesa so ga bila era tutto orecchi
pren. tukaj imajo stene ušesa qui anche i muri hano orecchie
pren. mašiti si, zatiskati si ušesa pred resnico non voler sentir ragione
pren. naviti komu ušesa tirare le orecchie a qcn.
pren. polniti ušesa s čim riempire le orecchie di qcs., frastornare le orecchie con qcs.
pren. prevod, ki žali moja ušesa una pessima traduzione
pog. dati eno okrog ušes, za uho dare uno scapaccione a qcn.
pren. vse mu nosi na ušesa gli spiffera tutto
pren. povedati kaj komu na uho confidare qcs. a qcn.
pren. priti komu na uho venire a sapere
pren. kaj si zapisati za uho ricordare bene qcs.
biti na neko uho gluh non sentirci da un orecchio
pren. sedeti na ušesih ascoltare distrattamente
pog. biti še moker, zelen za ušesi esser ancora giovane, inesperto, un pivello
pren. imeti kosmata ušesa avere le orecchie foderate di prosciutto
pren. imeti polna ušesa česa avere le tasche piene di qcs.
med. izpirati ušesa fare il lavaggio, la lavanda delle orecchie
bot. mačje uho ofride (Ophrys)
bot. medvedje uho uva ursina (Arctostaphylos uva ursi)
zool. morsko uho orecchia marina, aliotide (Haliotis tuberculata)
anat. notranje, srednje, zunanje uho orecchio interno, medio, esterno
med. vnetje srednjega ušesa otite
bot. zajčje uho (prerast) bupleuro (Bupleurum)

uhó oreja f ; (sluh) oído m

oslovsko uho (v knjigi) doblez m
uho šivanke ojo m de la aguja
notranje (srednje, zunanje) uho oído m interno (medio, externo)
vnetje srednjega ušesa otitis f media
imeti fino (tanko) uho (fig) tener el oído fino
ima jih na debelo za ušesi (fig) fam es un vivales; tiene más conchas que un galápago, tiene mucha trastienda
sama ušesa so me (pazljivo poslušam) soy todo oídos
biti do ušes zaljubljen (-a) estar perdidamente enamorado (-a) de alg
iti pri enem ušesu noter, pri drugem pa ven entrar por un oído y salir por el otro
kdor ima ušesa, naj posluša! a buen entendedor, media palabra le basta
povesiti ušesa (ponižno ubogati) bajar las orejas
s povešenimi ušesi con las orejas gachas
napeti ušesa, na ušesa vleči, z ušesi striči aguzar las orejas
(po)vleči za ušesa koga tirar a alg de la oreja, dar a alg un tirón de orejas
(po)praskati se za ušesom rasgarse las orejas, (v zadregi) rascarse (perplejo) detrás de la oreja
priti komu na ušesa llegar a oídos de alg
povedati (prišepetati) komu kaj na uho decir (susurrar) a alg a/c al oído
pridiqati gluhim ušesom predicar en desierto, dar música a un sordo
na to uho ne slišim dobro no oigo bien de este oído
do ušes tičati v dolgovih estar entrampado hasta las cejas
zapiši si to za ušesa! ¡date por advertido! ¡quedas avisado!
do ušes zardeti ponerse colorado como un tomate
v ušesih mi zveni (šumi) me zumban los oídos
v uho naj me to piše! fam de eso me río yo; me importa un pito eso
v uho naj me on piše! no hago caso de él

ústa mouth

od úst do úst from mouth to mouth
skozi úst medicina per os, by the oral route
z odprtimi ústi with open mouth
polna ústa a mouthful
sama ústa so ga (figurativno) he is a boaster (ali a braggart)
nima kaj v ústa dati he hasn't a crust of bread to eat
(slab) duh ima iz úst his breath smells
ni odprl úst (figurativno) he didn't open his mouth, he didn't speak a word
komu od úst odtrgovati (hrano) to stint someone
otrokom odtrguje mleko od úst he is stingy with his children's milk, he keeps his children short of milk
pritrgovati si od úst to stint oneself
njegovo ime je šlo od úst do úst his name was freely bandied about
položiti komu besede v ústa to put (ali to place) words into someone's mouth
besedo ste mi vzeli iz úst you have taken the words out of my mouth
zamašiti, zapreti komu ústa to shut (ali to stop) someone's mouth, to silence someone
živeti iz rok v ústa (figurativno) to live from hand to mouth

vèč adv.

1. più:
imeti več časa avere più tempo

2. (izraža nedoločeno večje število) diverso, vario:
stavka več tisoč delavcev scioperano varie migliaia di operai
več kot più che, più di
imeti denarja več kot dovolj avere soldi più che a sufficienza

3. čim več ... toliko več, toliko manj, tem bolje, tem slabše (za izražanje sorazmernosti) quanto più... tanto più, tanto meno, tanto meglio, tanto peggio:
čim več vzameš ti, toliko manj ostane drugim (quanto) più prendi tu, (tanto) meno resta agli altri, per gli altri

4. več ali manj più o meno:
v govoricah je več ali manj resnice nelle voci che circolano vi è più o meno di vero

5. (v nikalnih stavkih izraža prenehanje dejanja ali stanja) non... più, non... oltre:
ne čakajte več non aspettate più
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
nareč. ni več sama è incinta
niti besedice več! zitto e mosca!
to je razlog več, da ne odlašamo una ragione in più per non rimandare
stalo bo deset tisoč tolarjev, nekaj več ali manj costerà più o meno diecimila talleri
pren. to je pa že več kot preveč questo però è troppo
PREGOVORI:
več glav več ve, več oči več vidi uno solo non può saper tutto e vedono quattr'occhi più che uno

zavíst envy; invidiousness; jealousy, jaundice

iz zavísti out of envy
zelen od zavísti green with envy
sama zavíst ga je he is eaten up with envy
iz zavísti govoré tako škandalozne stvari o meni they say such scandalous things about me out of envy
pozelenela je od zavísti it turned her green with envy
počiti od zavísti to burst with envy
zbuditi, zbujati zavíst pri kom to rouse someone's envy, to excite the envy of someone, to he the envy of someone
bolje je zbujati zavíst kot pa usmiljenje better be envied than pitied

zelenjava samostalnik
(o rastlinah) ▸ zöldségUčencem je priporočila pestro hrano z veliko sadja in zelenjave. ▸ A tanulóknak változatos étrendet javasolt sok zöldséggel és gyümölccsel.
Imam vrt, ki ga sama obdelujem in tako dobim vso zelenjavo, ki jo potrebujem. ▸ Van egy veteményesem, amelyet magam művelek, így minden szükséges zöldséget megtermelek.
Povezane iztočnice: korenasta zelenjava, gomoljasta zelenjava, gomoljna zelenjava

zgodíti se to happen (komu to someone), to occur, to come to pass, to come about, to chance; to take place; to befall

naj se zgodi, kar hoče! happen what may!, no matter what happens!
prav se mu je zgodilo! it served him right!
kar se je zgodilo, se je zgodilo what's done is done!
da se (ti) to več ne zgodi! don't let that happen again!
zgôdi se Tvoja volja! religija Thy will be done!
in nič se ni zgodilo and nothing happened
kdaj se je to zgodilo? when did it take place?
takó se je to zgodilo this is how it came about
zgodila se mu je nesreča he has had an accident, he has met with an accident
nesreča se nikoli ne zgodi sama misfortunes never come singly

zrèl (-éla -o) adj.

1. maturo (tudi pren.); stagionato:
zrelo sadje frutta matura
kulturno zrel narod un popolo culturalmente maturo
zrel sir formaggio stagionato

2. maturo, tardo:
zreli barok il tardo barocco
zreli kapitalizem tardo capitalismo

3. (ki je v srednjem obdobju življenja) maturo, fatto:
zrela ženska donna fatta, matura
biti v zrelih letih essere maturo di anni

4. (ki kaže veliko modrost, premišljenost) sano, assennato; equilibrato:
zreli nazori principi sani
zrele misli considerazioni assennate, equilibrate

5. (v povedni rabi v pomenu duševno in telesno sposoben za kaj) maturo, adatto, opportuno per:
otrok še ni zrel za šolo il bambino non è ancora maturo per la scuola
iron. ta je pa zrel, da mu je zaupal è stato proprio scemo a fidarsi di lui
pren. je zrel za odstrel va silurato (perché non più in grado di svolgere funzioni direttive)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
biti zrel za vešala essere degno del capestro
gledati življenje z zrelimi očmi considerare la vita dall'alto con occhi esperti
zadeva še ni zrela la cosa non è ancora giunta a maturazione
biti zrel kot jagoda, kot tepka essere un furbo di tre cotte
pasti v naročje kot zrel sad, kot zrela hruška piovere come la manna
zrela deklica una donnina allegra
kozm. zrela koža pelle, epidermide matura
šalj. pog. zrela lepotička una bellezza matura
agr. zrela zemlja terra ricca di humus
spolno zrel sessualmente maturo
agr. zrel gnoj burro nero
zreli med miele stagionato
med. zrel tvor ascesso
zrel za trgatev vendemmiabile
PREGOVORI:
zrela hruška sama pade quando la pera è matura bisogna che caschi

že already; as early as; yet

ona je tu že 5 dni she has been here for 5 days
že 2 uri delam I have been working for 2 hours
že leta 1930 as early as 1930, as long ago as 1930
že 30 let as long as 30 years
že včeraj as early as yesterday
že pred enim letom as far back as a year ago
že drugi (naslednji) dan the very next day
že zgodaj zjutraj already by the early morning
že v 15. stoletju as far back as the 15th century
že samó zaradi tega simply (ali just, only) for this reason
že sama misel the very idea, the mere thought
je mati že doma? is Mother (back) home yet!
je časopis že prišel? has the newspaper come yet?
ali je že tako pozno? is it as late as that?
imam že (tako) dosti dela I have enough to do as it is, pogovorno I've got my hands full already
kaj je že rekel? what was that (ali it) he said?
že dvakrat sem mu rekel (povedal) I have told him twice already
moraš že iti? must you be going (ali go) so soon (ali already)?
dan je že it is daylight already
(do) takrat bo že dan it will be daylight (ali the sun will be up) by then
koliko časa si že tu? how long have you been here?
kako dolgo ga že poznaš? how long have you known him?
kako dolgo ste že v Sloveniji? how long have you been in Slovenia?
vrnil se je že včeraj he was already back yesterday
pismonoša bi že moral biti tu the postman ought to be here by now
on bi mi bil moral že davno odgovoriti he ought to have answered me long ago
moral je že oditi he must have gone by now (ali by this time)
vam že strežejo? (v trgovini) (ste že postreženi?) are you being attended to?
si že (sploh kdaj) bil v Parizu? have you ever been in Paris?
to je že res, toda... that's very true, but..., that's all very well, but...
on že ve zakaj! he knows why all right!
o, že razumem! oh, I see!, pogovorno I get it!

žerjávica (-e) f

1. brace:
razgrebati, razpihovati žerjavico attizzare la brace
žerjavica pod pepelom la brace sotto la cenere
njegove oči so žerjavica i suoi occhi sono due tizzoni ardenti

2. knjiž. dolore (cocente) cruccio; puntura:
pren. biti sama žerjavica essere pieno di temperamento, essere argento vivo
dati roko na žerjavico za kaj garantire per, mettere la mano sul fuoco per qcs.
za druge hoditi po kostanj v žerjavico cavare, togliere le castagne dal fuoco per qcn.
hoditi po žerjavici camminare sui carboni ardenti