Franja

kóst (-í) f

1. anat. osso (f pl. ossa, m pl. ossi):
človeške kosti ossa (umane)
živalske kosti ossi (animali)
kratke, podolgovate, sploščene kosti ossa corte, lunghe, piatte
prelom kosti frattura di un osso
pes gloda kost il cane rode un osso
pren. prežati na vsako besedo kakor pes na kost vagliare attentamente ogni parola
pren. biti sama kost in koža essere tutto pelle e ossa, magro come la quaresima
pren. pognati komu strah v kosti mettere paura a qcn.
pren. mraz, ki gre do kosti un freddo cane
pren. obirati koga do golih kosti tagliare i panni addosso a qcn.
pren. preštevati komu kosti rompere le ossa a qcn.

2. bot. (koščica sadu) nocciolo

3. (pl. pren. ossa)
vse kosti ga bolijo gli dolgono tutte le ossa
tu ležijo kosti padlih borcev qui giacciono le ossa dei caduti
kost (suhec) uomo scheletrito
anat. bedrna kost (stegnenica) femore
vet. divja, mrtva kost ganglio
anat. kost sramnica pube
med. fisura kosti fessura dell'osso
anat. gobasta zgradba kosti struttura spugnosa dell'osso
križna kost (križnica) osso sacro
obl. vzorec ribja kost disegno a spina di pesce

4.
ribja kost lisca, spina di pesce
sipina kost osso di seppia

5. zool. (material) osso:
ribja kost osso di balena
slonova kost avorio

kóst hueso m

brez kosti sin hueso, deshuesado
ribja kost (barba f de) ballena f
slonova kost marfil m
močnih kosti huesudo
do kosti moker (premočen) calado hasta los huesos
sama kost in koža ga je está en los huesos
odvzeti kosti deshuesar
zlomljena kost, zlom kosti fractura de (la) pierna

kož|a [ó] ženski spol (-e …)

1. anatomija die Haut, -haut (človeška Menschenhaut, na glavi Kopfhaut, na obrazu Gesichtshaut, mešana Mischhaut, problematična Problemhaut, trda Hornhaut, žametno mehka Samthaut)
nečista koža unreine Haut
živalstvo, zoologija živa/odrta: die Haut, -haut (bivolja Büffelhaut, kačja Schlangenhaut, konjska [Roßhaut] Rosshaut, kravja Kuhhaut, krokodilja Krokodilhaut, levja Löwenhaut, medvedja Bärenhaut, ribja Fischhaut, slonova Elefantenhaut, živalska Tierhaut); (krzno) das Fell, -fell (kozja Ziegenfell, medvedova Bärenfell, severnega medveda Eisbärenfell, ovčja Schaffell, Lammfell, telečja Kalbsfell, tigrova Tigerfell)
… kože Haut-
(barva die Hautfarbe, nega die Hautpflege, pordelost die Hautrötung, poškodba die Hautverletzung, tip der Hauttyp, čiščenje die Hautreinigung, draženje die Hautreizung; vnetje die Hautentzündung)
medicina lupljenje kože die Häutung, v luskah: die Abschuppung, die Schuppung
olje za nego kože das Hautöl
sredstvo za nego kože das Hautpflegemittel
v barvi kože fleischfarben, hautfarben
za čiščenje kože hautreinigend

2.
živalstvo, zoologija jadralna koža die Gleitfläche

3. (lupina) die Haut, die Pelle; (kožica) na mleku, marmeladi ipd.: die Haut; pri slanini: die Schwarte, Speckschwarte
|
figurativno sama kost in koža (ga je) (er ist) knochendürr, (er ist) nur noch Haut und Knochen
imeti debelo kožo eine dicke Haut haben, figurativno dickfellig sein, ein dickes Fell haben
figurativno braniti svojo kožo sich seiner Haut wehren
figurativno kričati, kot bi (mu) kožo drli schreien wie am Spieß
figurativno nositi kožo naprodaj seine Haut zu Markte tragen
figurativno odnesti celo kožo mit heiler Haut davonkommen
figurativno reševati svojo kožo seine (eigene) Haut retten
figurativno tvegati kožo seine Haut aufs Spiel setzen, Leib und Leben wagen
figurativno ustrojiti (komu) kožo (jemanden) vertrimmen, (jemandem) das Fell ausgerben
do kože bis auf die Haut
moker: bis auf die Haut [durchnäßt] durchnässt
iz kože aus der Haut
skočiti iz kože aus der Haut fahren
figurativno človek bi skočil iz kože es ist zum Verrücktwerden, es ist um aus der Haut zu fahren
ne moči iz svoje kože nicht aus seiner Haut herauskönnen, nicht über seinen/den eigenen Schatten springen können
čoln iz kože das Fellboot
na kožo auf die Haut
figurativno (biti) napisan na kožo vloga: auf den Leib geschrieben (sein), program: wie auf den Leib geschneidert (sein)
na koži auf der Haut
na goli koži auf bloßer Haut, auf der bloßen Haut
na lastni koži auf der eigenen Haut, hautnah
figurativno izkusiti na lastni koži am eigenen Leib erfahren
pod kožo unter der Haut/unter die Haut
figurativno iti pod kožo (do živega) unter die Haut gehen
strah: in die Glieder fahren
s kožo mit der Haut
s tanko/debelo kožo dünnhäutig, dickhäutig
s kožo in kostmi mit Haut und Haar
biologija obdan s kožo umhäutet
v koži in der Haut
figurativno ne biti v dobri koži in keiner guten Haut stecken
(ne) počutim se dobro v svoji koži mir ist (nicht) wohl in meiner Haut
ne bi hotel biti v njegovi kož ich möchte nicht in seiner Haut stecken
volk v ovčji koži ein Wolf im Schafspelz
vživeti se v čigavo kožo sich in (jemandes) Rolle versetzen
za kožo für die Haut
ugoden za kožo hautschonend, hautfreundlich
škodljiv za kožo hautschädigend
neškodljiv za kožo hautverträglich

kóža skin; (odrta z živali, za izdelovanje usnja) hide; (polt) complexion

brez kóže skinless
debela kóža thick skin
kóža z dlako fell
kóža z glave scalp
surova kóža rawhide
strojena kóža dressed skin, tanned hide, (z lasmi) coat; (kačji lev) slough
občutljiva kóža sensitive skin
zunanja kóža epidermis
le kost in kóža nothing but skin and bone
do kóže moker, premočen wet to the skin, soaked (ali drenched) to the skin, dripping wet, sopping wet, wringing wet
barva kóže colour (of the skin), (obraza) complexion, (temna) tanned (ali bronzed) complexion, (svetla) fair complexion
krema za kóžo skin cream, cold cream, face cream
mazilo za kóžo skin ointment
presaditev kóže medicina skin-grafting
vnetje kóže medicina skin inflammation, dermatitis
srbenje kóže itching, medicina prurigo; pruritus
ne bi hotel biti v njegovi kóži I wouldn't like to be in his shoes (ali in his skin)
braniti svojo kóžo to defend oneself
sama kost in kóža ga je he is nothing but (ali he is only) skin and bone, he is as thin as a lath, he is a bag of bones
iz kóže dati to skin, to flay; to strip the skin off
za kóžo mi gre my life is at stake
on ima debelo kóžo (figurativno) he is not thin-skinned, he is thick-skinned
kóža se mi je ob tem naježila it made my flesh creep
na lastni kóži občutiti to learn something to one's cost
nositi svojo kóžo na prodaj (figurativno) to do something at one's personal risk
odnesti celo (zdravo) kóžo to escape safely, to escape without a scratch; to save one's bacon, to escape unscathed; to get away scotfree; to escape with life and limb; to get off with a whole skin; to come out of something with a whole skin
gre za mojo kóžo my safety (ali my life) is at stake (ali is in danger)
iz kóže skočiti (figurativno) to jump out of one's skin
kóžo odreti to flay
strojiti kóže to dress (ali to tan, to curry) skins (ali hides)
ustrojiti komu kóžo (figurativno) to tan (ali to curry, to warm) someone's hide

kóža (-e) f

1. (človeška) pelle, cute, med. epidermide; (živalska) pelle:
uvela koža pelle vizza
mehka, nežna koža pelle delicata
kozm. mastna, suha koža pelle grassa, secca
debela koža slona la pelle grossa dell'elefante
s perjem poraščena koža pelle coperta di piume

2. pren. pelle; pellaccia:
pren. imeti debelo kožo avere la pelle dura
odnesti celo kožo riportare la pelle in casa
rešiti kožo salvare la pelle
nositi kožo naprodaj giocare sulla propria pelle, rischiare la pelle
ustrojiti komu kožo conciare qcn. per le feste

3. (živalska koža) pelle, (usnje) pelle, cuoio:
umetna koža cuoio artificiale
čevlji iz krokodilje kože scarpe di pelle di coccodrillo
torbica iz prave kože borsetta di pelle
koža severnega jelena renna

4. ekst. (prevleka sadežev) buccia; pellicola; (prevleka mesnih izdelkov) budello, involucro; (strjena plast na površini redkejših snovi) pellicola, velo, crosta
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. sama kost in koža ga je è ridotto a pelle e ossa
mraz mu ježi kožo dal freddo gli si accappona la pelle
dati prašiča iz kože scuoiare il maiale
pog. iz kože te bom dal ti ammazzo!
pren. kričati kot bi koga iz kože dajali strillare come un ossesso
pren. od jeze, veselja iz kože skočiti non stare più nella pelle dalla rabbia, dalla gioia
ne moči iz svoje kože non poter cambiar pelle
pren. biti napisano komu na kožo essere, sembrare scritto apposta per uno
šalj. iti pod kožo gledat andare a letto
znati zlesti pod kožo essere avvincente (come scrittore e sim.), toccare da vicino
doživeti, občutiti na lastni koži sperimentare sulla propria pelle
ne bi bil rad v njegovi koži non vorrei essere nei suoi panni
pren. imeti debelo, trdo kožo avere la pelle, la pellaccia dura
pog. biti v dobri, slabi koži stare bene, male di salute
biti krvav pod kožo essere fatti di carne
pren. (biti) volk v ovčji koži lupo in veste d'agnello
strojiti kožo conciare la pelle
drago prodati kožo vendere cara la propria pelle
prodajati kožo, dokler je medved še v brlogu vendere la pelle dell'orso prima d'averlo ucciso
usnj. konzervirana, surova koža pelle conservata, grezza
zool. letalna koža membrana alare, patagio
zool. plavalna koža natatoia

kóža piel f ; pellejo m ; anat dermis f

premočen do kože calado hasta los huesos
barva kože color m de la piel
srbenje kože picazón m, med prurito m
nega kože higiene f de la piel
presaditev kože transplantación f cutánea, injerto m cutáneo
volk v ovčji koži el lobo con piel de cordero
odreti živali kožo desollar un animal
sama kost in koža ga je está en los huesos, no tiene más que el pellejo
gre mu za kožo (fig) está perdido, puede costarle la vida
dragó prodati svojo kožo (fig) vender cara su vida, fam defender el pellejo
zdravo (celo) kožo odnesti salir bien librado; escapar con vida
ne bi hotel biti v njegovi koži no quisiera estar en su pellejo
skočiti iz kože (fig) ponerse fuera de sí; exasperarse; salir de sus casillas; estallar
nositi kožo na prodaj (fig) exponerse a un riesgo; arriesgar la vida (fam el pellejo)
imeti debelo kožo (fig) tener buen estómago

krepóst virtue; morality; chastity

krepóst je sama sebi nagrada virtue is its own reward
iz sile napraviti krepost (neprijetne in neizogibne stvari radevolje prenašati ali delati) to make a virtue of necessity

krvodajalka samostalnik
(darovalka krvi) ▸ véradóSama sem krvodajalka trideset let in v tem času sem tridesetkrat darovala kri. ▸ Harminc éve vagyok véradó, és ez alatt az idő alatt harminc alkalommal adtam vért.

krvoskrunski pridevnik
1. (o incestu) ▸ vérfertőzőPar se ni smel poročiti, če sta si bila dekle in fant ožja sorodnika kot v četrtem kolenu -- torej je bilo krvoskrunsko, če si se hotel poročiti s svojo praprababico ali s svojo tretjo sestrično. ▸ A pár nem házasodhatott össze, ha a lányt és a fiút a negyedik ágnál közelebbi vérrokonság fűzte össze – tehát vérfertőzésnek számított, ha a saját üknagyanyáddal vagy harmadik unokatestvéreddel akartál összeházasodni.

2. (o spornem družbenem dogajanju) ▸ vérlázító
Rusija je takrat odločitev obžalovala ter jo označila kot krvoskrunsko in nečloveško. ▸ Oroszország akkor sajnálta a döntését, valamint vérlázítónak és embertelennek nevezte.
Na volišča prišli prišli predvsem zainteresirani, tisti, ki vedo, kaj hočejo, ali pa se jim zamisel države o razdelitvi železnic zdi že sama po sebi krvoskrunska in nepatriotska. ▸ A szavazóhelyiségekbe azok jöttek el, akiket érdekel a kérdés és tudják, hogy mit akarnak, vagy vérlázítónak és hazafiatlannak tartják az államnak a vasutak felosztásáról szóló elgondolását.

lath¹ [la:ɵ] samostalnik
letva

lath and plaster predalčje (na hiši)
as thin as lath sama kost in koža

leibhaftig živi; sam, wie der leibhaftige Tod kot sama smrt; poosebljen; das leibhaftige schlechte Gewissen poosebljena slaba vest

lēmma -atis, n (gr. λῆμμα)

I. podmena, mnenje, domneva, premisa (prednji stavek, prorek) v sklepu (silogizmu): Gell., Don. —

II. predmet, snov, tema kakega spisa: Plin. iun. Od tod

1. nad kako pesmijo napisana vsebina, napis, naslov: Mart., Aus.

2. pesem sama, poseb. epigram, puščica, napis(nica): Mart., Plin. iun.

3. pravljica, pripovedka, bajka,: nutricis lemmata Aus.

lēna -ae, f (menda izpos. iz gr. ληναί= βάκχαι bakhantke)

1. zvodnica: Dig., Lact., mater lena Pl., improba l. O., l. anus O. stara zvodnica, callida Tib.

2. metaf. zvodnica, vabilka, vabiteljica = ki privablja (mami) k ljubezni, grehu: Ambr., Cl., non vides, quam … quasi sui sit lena natura? Ci. kako … ljubimka tako rekoč sama s seboj, multis vox sua lena fuit O.

ljubimkati glagol
1. (imeti razmerje) ▸ hetyeg, enyeleg, kavarNočem, da bi moja punca ljubimkala z drugim. ▸ Nem szeretném, ha a csajom mással kavarna.
A puhloglava mladenka je na veliko ljubimkala in na koncu strla njegovo srce. ▸ A fiatal, üresfejű lány sokat hetyegett másokkal, és végül összetörte a szívét.
Njuna partnerja ljubimkata, zato se tudi sama zbližata. ▸ A párjaik puszipajtások voltak, ezért ők is összehaverkodnak.

2. (imeti spolni odnos) ▸ hancúrozik, szeretkezik, etyepetyél
Ko ta dva ravno ljubimkata pod tušem, v stanovanje prispejo starši slednjega. ▸ Éppen akkor, amikor ezek ketten a zuhany alatt hancúroztak, hazaértek a fiú szülei.
V Grčiji mu je uspelo klikniti sicer ne tako redek pojav, kako dva strastno ljubimkata na plaži. ▸ Görögországban sikerült elcsípnie azt a nem is olyan ritka pillanatot, amikor ketten szenvedélyesen szeretkeztek a strandon.
Na očetovem vrtu velikokrat ljubimka s študentko Martho. ▸ Az apja kertjében gyakran etyepetyél az egyetemista Mártával.

Lug: Lug und Trug ena sama laž

malheur [malœr] masculin nesreča, nezgoda; smola; nesrečna zvezda; žalost, beda; škoda

malheur! gorje!
malheur aux vaincus! malheur à toi! gorje premaganim! gorje tebi!
par malheur na nesrečo
pour mon malheur v, na mojo nesrečo
pour comble de malheur da bo nesreča še večja, vrh vse nesreče
oiseau masculin de malheur oseba, ki prinaša nesrečo
encore cette pluie de malheur (familier) spet ta nesrečni, presneti dež!
un malheur est vite arrivé nesreča se hitro zgodi
un malheur n'arrive, ne vient jamais seul nesreča ne pride nikdar sama
c'est un malheur to je križ, to je nesreča
faire un malheur povzročiti nesrečo, škodo
jouer de malheur imeti, doživljati nesrečo za nesrečo, imeti stalno smolo
porter malheur prinašati nesrečo
à quelque chose malheur est bon (proverbe) tudi v nesreči je kaj dobrega
le malheur des uns fait le bonheur des autres (proverbe) kar je za enega nesreča, je za drugega sreča

manifestus (stlat. manufestus) 3 (manus; drugi del besede etim. nedognan) pravzaprav „z roko prijemljiv“, „otipljiv“, od tod

1. zasačen, prijet, ujet, zaloten pri čem, komur je kaj dokazano (npr. zločin, krivda), jasno pokazan (dokazan): manifestum teneri Pl., m. nocens (zločinec) O., manifesta rea est O. je zasačena pri samem dejanju, uti eos (sc. coniuratos) maxime manifestos habeant S. da bi jim dokazali krivdo; z gen. criminis: mendacii Pl., sceleris, rerum capitalium S., ambitionis, coniurationis T.; metaf. očitno kazoč, razodevajoč, komur se kaj pozna: ne manifestus offensionis esset T. da ne bi očitno razodeval, doloris O., manifesta vitae T. očitno še živa; z inf.: Icti., manifestus dissentire T. očitno kazaje nasprotovanje, da je drugačnega mnenja, podobno: ipse satis manifestus est iam dudum in contrarium accingi T.

2. očiten, jasen, nedvo(u)men: Pl., Pr., Q., audacia, maleficium, peccatum, scelus, crimina Ci., caedes L., res manifestae, manifestae et apertae Ci., Penates multo manifesti lumine V., manifestior fraus, manifestissimum exemplum Plin., habere aliquid pro manifesto L., nondum sibi manifesta est O. ni si še na jasnem (glede svoje ljubezni), sama s seboj še ni na čistem (o svoji ljubezni); z inf.: manifestus nosci Stat. razločno spoznaven, natanko spoznaten; manifestum est z ACI: Plin.; adv. manifestē: Cels., Paul., Dig., Hier., m. comperit Ap.; komp. manifestius: apparere V., spectari discreta T.; superl. manifestissime: Dig., Cod. I., omnibus patet Ap.; adv. abl. n. manifestō (= manifestē): Pl., Plin. comprehendere, deprehendere, comperisse Ci.

martyre [martir] masculin mučeništvo, mučeniška smrt; figuré muka, peklenske muke, huda bolečina, kalvarija

sa vie fut un long martyre njegovo (njeno) življenje je bilo (ena sama) dolga muka (trpljenje)

masculus 3 (mās)

1. moški, moškega spola (naspr. feminīnus): genus Ph., nomina Mart., libido H. nenaravna (tj. pohotnost ženske, ki skruni sama sebe); subst.
a) masculus -ī, m moški, mož (naspr. femina): Pl., incertus infans natus masculus an femina esset L., masculus et femina Vulg.
b) masculum -ī, n moški spol: neque est in his masculum femininumve Plin.

2. metaf.
a) kot arhit.t.t. tornus masculus Vitr. krožen zgib, pregib (naspr. tornus femina krožna blazinica ali ponvica).
b) moža dostojen, moški, možat, junaški, pogumen, krepek (krepak), močen (močan): Q., proles H., animus Ap., Sappho H. možata, ker se je vrgla v morje (toda obenem z namigom na njeno mascula libido, po drugih „moška“ [po masculus 1.], ker se je ukvarjala s pesništvom, ki sicer pristoji le možem), tura O., V. najboljša vrsta kadila.

maturo

A) agg.

1. zrel:
frutto maturo zrel sad

2. zrel, zrelih let:
essere maturo di anni biti v zrelih letih

3. zrel, moder, razsoden, umirjen; goden:
è molto maturo per la sua età za svoja leta je zelo zrel, razsoden

4. zrel, pretehtan:
decisione matura pretehtana odločitev

5. zrel, ki je maturiral
PREGOVORI: quando la pera è matura casca da sé preg. zrela hruška pade sama

B) m (f -ra) šol. abiturient, abiturientka