Franja

rȁstoka ž raztok, mesto, kjer se reka deli na rokava

rječètina ž (ijek.), rečètina ž (ek.)
1. velika reka
2. strašna, grda reka

rjèčina ž (ijek.), rèčina ž (ek.) velika reka

Salt River [sɔ́:ltrivə] samostalnik
reka Salt River
figurativno, politika, šaljivo "mrtvi tir" (za neuspevajoče politike itd.)

to be sent up Salt River figurativno biti odstranjen, onemogočen

Sankt-Lorenz-Strom, der, Reka Svetega Lovrenca

sententiālis -e, adv. sententiāliter (sententia) obliko (iz)reka (pregovora, sentence) imajoč, v obliki (iz)reka (pregovora, sentence), sentenčen, gnomičen, prislovičen: ECCL., CASS., ISID., et alia innumerabilia, quae sententialiter proferuntur MACR.

sotóčnica ž rijeka, reka koja utiče u veću rijeku, reku

Touristenstrom, der, reka turistov

velerijèka ž (ijek.), veleréka ž (ek.) velika reka, veletok

veletòk -óka m velika rijeka, velika reka

Vienne [vjɛn] féminin Dunaj; mesto in reka v Franciji

water gap [wɔ́:təgæp] samostalnik
deber, soteska, skozi katero teče reka

речонка f neznatna reka

aboutir [abutir] verbe intransitif končati se (à, dans v), segati (à do), doseči (à quelque chose kaj), voditi (à do); mejiti (à, na), izlivati se (à v); uspeti, priti do rezultata; (tvor) dozoreti, izčistiti se

le fleuve aboutit à la mer reka se izteka v morje
ce sentier aboutit au village ta steza vodi v vas
cela n'aboutit à rien to ne vodi nikamor, to je brezuspešno
les pourparlers ont abouti pogajanja so uspela, so se uspešno končala
il faut aboutir moramo priti do cilja
faire aboutir quelque chose končati, dovršiti, srečno izpeljati, uresničiti kaj

Absyrtus² (Absyrtos) -ī, m (Ἄψυρτος) Absirt, ilirska reka: Lucan., Val. Fl., Prisc.

Acesīnēs -is, m (Ἀκεσίνης) Akesin, reka v Pandžabu: Cu., Mel., Plin., Iust. — Soobl.
a) Acesīnus -ī, m Akesin, obenem tudi ime reke na Tavrskem (Krimskem) polotoku: Plin.
b) Agasīnus -ī, m Agasin: Mel. — Od tod adj. Acesīnus 3 akesinski: agmina Val. Fl.

Achaetus -ī, m Ahet, sicilska reka: Sil.

Achātēs -ae, acc. -ēn, voc. in abl. -ē, m (Ἀχάτης) Ahat,

1. Enejev najzvestejši tovariš: V., O.

2. reka na južni Siciliji (zdaj Dirillo): Plin., Sil.

Achelōus (Achelōos) -ī, m (Ἀχελῶος) Aheloj, Aheloos, glavna etolska reka, največja v Grčiji (zdaj Aspropotamos): Pr., Mel., Plin., Stat.; pooseb. kot rečni bog: O., od tod njegovo ime = voda sploh: Macr. Od tod adj. Achelōïus 3 (Ἀχελὼϊς)

1. Ahelojev: cornua O., pocula V. rečne vode polne čaše, Callirhoe Acheloia O. Ahelojeva hči.

2. = etolski: heros (= Tydeus) Stat. Patronim
a) Achelōïas -adis, f (Ἀχελωϊάς) Ahelojeva hči: Parthenope Sil., Sirenes O.
b) Achelōis -īdis, f (Ἀχελωΐς) Ahelojeva potomka, pren. = Najada: Ps.-V., v pl. = Najade: Col. poet., in = Sirene: O.

Acherōn -ontis, acc. -onta in -ontem, m (Ἀχέρων) Aheront,

1. epirska reka (Gurla), ki teče skozi Aheruzijsko močvirje in se izliva v Jonsko morje: L., Plin.

2. brutijska reka (Macone, po drugih Lesse): Plin., Iust. Soobl. Acheros: L.

3. reka in močvirje v Bitiniji: Val. Fl.

4. mitična podzemeljska reka (po Acheron 1.), čez katero so morale sence umrlih: qui fluere apud inferos dicuntur, Acheron, Cocytus, Styx, Phlegeton Ci., via Tartarei quae fert Acherontis ad undas V., strepitus Acherontis avari V.; met. podzemlje: perrupit Acheronta Herculeus labor H., fugere Acheronta H., Acheronta movebo V. podzemeljske sile (oblasti). Od tod adj. Acherontēus 3 (Ἀχερόντειος) aherontski: Cl.; Acherontius 3 aherontski Serv.; Acheronticus 3 aherontski: Prud., Arn. — Star. lat. obl. za podzemeljski Aheront je Acherūns -untis, acc. -untem in (pri Lucr.) -unta, m (kot podzemlje tudi, toda redko, f) Aherunt (kot reka in podzemlje): nulla adaeque est Acheruns Pl., abire ad Acheruntem sine viatico Pl., ab Acherunte redimere N. iz podzemlja rešiti, ex Acherunte excitare Ci.; sicer se sklada (v pomenu "podzemlje") tudi kakor mestna imena: advenio Acherunte Enn. ap. Ci., praemittere aliquem Acheruntem prius Pl., quoniam Acheruntest (= Acherunte est) mortuorum Pl., quaecumque Acherunte profundo prodita sunt esse Lucr.; loc.: Acheruntī v podzemlju: Enn. fr., Pl., Ci., N., Lucr.; pren.: Acheruntis ostium Pl. vhod v podzemlje, "peklenska vrata" = smrdljiv kraj; prim.: ex ostio altae Acheruntis Poeta ap. Ci., Acheruntis pabulum Pl. za pekel goden človek (o nekem izprijencu), Acheruns ulmorum Pl. peklensko žrelo za šibe, šalj. o sužnju, ki se ga pogosto šiba. Od tod

1. adj. Acherunticus 3 aheruntski, podzemeljski: regiones Pl., senex Pl. goden za Aherunt (smrt); Acherūsius, star. Acherūnsius 3 (Ἀχερούσιος)
a) Aheruntov, aheruntski: Acherusia aqua L.
b) podzemeljski: Acherunsia templa Orci ... Enn. ap. Varr. et ap. Lucr., vita Lucr. žalostno, bridko.

2. subst. Acheruntīnī (Acherontīnī) -ōrum, m Aherontovci, mestna občina v Brutiju, blizu reke Aheronta: Plin.

Opomba: V jambskem in trohejskem ritmu je prvi zlog besede Acheruns pri starejših pesnikih (poseb. pri Pl.) večinoma dolg, v epskih pesmih kratek.