Franja

Antritts- nastopni (Antrittsrede nastopni govor; Antrittsvorlesung nastopno predavanje)

ascoltare v. tr. (pres. ascolto)

1. poslušati:
ascoltare una conferenza poslušati predavanje
ascoltare la messa biti pri maši
ascoltare i consigli poslušati, ubogati nasvete
ascoltare una preghiera uslišati prošnjo

2. med. osluškovati, avskultirati

assistance [asistɑ̃s] féminin navzočnost, prisotnost; sodelovanje; pomoč; skrbstvo; navzoči, poslušalstvo

l'Assistance (publique) dobrodelne ustanove, javna dobrodelnost
assistance aux aveugles skrbstvo za slepe
assistance à la jeunesse, à l'enfance mladinsko, otroško skrbstvo
assistance judiciaire brezplačna pravna pomoč (pri pravdnih stroških)
assistance médicale zdravstveno skrbstvo
assistance nombreuse, clairsemée, enthousiaste, hostile številno, redko, navdušeno, sovražno poslušalstvo
sa conférence a charmé l'assistance njegovo predavanje je očaralo poslušalce
son assistance aux cours est très irrégulière njegova navzočnost pri predavanjih je zelo neredna
promettre son assistance à quelqu'un komu svojo pomoč obljubiti
se prêter mutuellement assistance dans l'épreuve medsebojno si pomagati v težavah

assommant, e [asɔmɑ̃, t] adjectif, familier utrudljiv, nadležen, neprijeten, dolgočasen, moréč

conférence féminin assommante dolgočasno predavanje
travail masculin assommant utrudljivo delo

audītiuncula -ae, f (demin. audītiō) majhno (kratko) predavanje, nekoliko (malo) vednosti, znanja: Gell.

chalk¹ [čɔ:k] samostalnik
kreda; pastel
pogovorno račun, dolg, kredit
sleng praska

as like as chalk and cheese, as different as chalk from cheese kot noč in dan (različna)
not by a long chalk nikakor ne
by a long chalk the best veliko boljši od vseh
pogovorno to walk a chalk line biti trezen, vesti se skrajno spodobno
chalk talk predavanje ob risbah na tabli
not to know chalk from cheese ne imeti niti pojma, prav nič ne razumeti
sleng to walk (ali stump) one's chalks ucvreti jo

curso moški spol tek, smer, potek; tečaj, kurz; učna doba; potek življenja

en el curso del mes v teku meseca
dar un curso imeti (voditi) tečaj
suspender el curso ne napraviti zaključnega izpita
estar en curso biti v teku
seguir (asistir) a un curso poslušati (obiskovati) predavanje
inauguración de los cursos začetek šolskega leta
cursos de vacaciones para extranjeros počitniški tečaji za tujce

décommander [dekɔmɑ̃de] verbe transitif preklicati (naročilo); odpovedati (sestanek)

se décommander odpovedati (sestanek); opravičiti se
décommander un repas odpovedati obed
décommander une robe preklicati naročilo
la conférence a été décommandée predavanje je bilo odpovedano

dēfōrmitās -ātis, f (dēfōrmis)

1. skaženost, spačenost, (iz)nakaženost, grdost, zoprnost: Cels., Val. Max., Q., Suet., corporis Ci., Vell., Sen. ph., insignis ad deformitatem puer Ci., quae res nonnullam afferebat deformitatem N. kar (to) ga je nekoliko kazilo, noscitabatur tamen in tanta deformitate L., d. oris T., Gell.

2. pren. ponarejenost, grdost, nespodobnost, nedostojnost, sramotnost: animi Ci., Sen. ph., illius fugae neglegentiaeque Ci., agendi Ci. nelepo (zoprno) predavanje, ne malā consuetudine ad aliquem deformitatem pravitatemque veniamus Ci. da se … ne privadimo nelepim in nespodobnim telesnim kretnjam, cuius rei deformitas Corn., Val. Max., iudicibus ipsis deformitati est Q. je v sramoto, d. exitūs (Vitellii), flagitiorum T., ludicra d. T.

dēprimō -ere -pressī -pressum (dē in premere)

1. dol potisniti (potiskati), dol pritisniti (pritiskati), tiščati (k tlom): simul haec (onera) … deprimunt Pl., lanx in libra ponderibus impositis deprimitur Ci., ut (boni lanx) terram et maria deprimat Ci., altero ad frontem sublato, altero ad mentum depresso supercilio Ci., nubem d. Lucr., neque (terra) deprimat auras Lucr., depresso (sc. in terram) aratro V., depressus (sklonjen) et oneratus auro Corn., figere in terram oculos et d. Sen. ph. oči v tla upirati; pren.: est enim animus caelestis ex altissimo domicilio depressus Ci., deprimi in ludum Asin. Poll. in Ci. ep.

2. occ.
a) navt. (ladje) pogrezniti (pogrezati), potopiti (potapljati): naves C., N. idr., maior pars navium depressa T., ab eodem imperatore classem magnam … esse … depressam Ci., d. carinam O.
b) globoko (v zemljo) zakopa(va)ti, zasaditi (zasajati), v globino spustiti (spuščati), izkopa(va)ti: vites in terram Ca., plantas, semina Col., deprimi in propagines Plin. (o trti), saxum in mirandam altitudinem depressum Ci., est in carcere locus circiter duodecim pedes humi depressus S., d. puteum Vitr., fossam Hirt., Plin., navigabilem fossam T.
c) glas ponižati, zniž(ev)ati: vocem Sen. ph.

3. pren. (po)tlačiti, zatreti (zatirati), (za)dušiti: vos fortunam meam deprimitis? Ci., saepe multorum improbitate depressa veritas emergit Ci., opes illius civitatis … depressae sunt Ci., preces eius taciturna sua obstinatione depressit N. je zadušil, depresso murmure Lucr., quod neque tam fuerunt gravia (exordia solis lunaeque), ut depressa sederent, neque … Lucr., d. animos Lucr., Plin. iun., hostem L., neve … alios nimium deprimatis ex sociis vestris, alios praeter modum extollatis L., d. ius ac libertatem aliorum L. — Od tod adj. pt. pf. dēpressus 3

1. nizek, nizko stoječ (ležeč), polóžen, nižinski: domus Ci., convallis V., locus Front., instabilis (libra) natat alterno depressior orbe Tib., aquaeductus depressior, aedes … multo depressior, humilius et depressius iter Plin. iun.; subst. neutr. pl.: dēpressiōra clivi Col. niže ležeča mesta. — Adv. komp. dēpressius globlje: d. aestivos specus fodere Sen. ph., d. pastinare solum Col.

2. pren.
a) (o stilu govora) nizek: non sunt illa (= njegovo predavanje) depressa, sed plana Sen. ph., excelsa depressis mutabant Plin. iun.
b) (o glasu) nizek, zamolkel: vox d., voce quam … depressissima uti Corn.*

diapozitiv moški spol (-a …) das Diapositiv, das Dia; -diapositiv (barvni Farbdiapositiv)
predavanje z diapozitivi der Diavortrag, der Lichtbildervortrag
predvajati/kazati diapozitive Dias vorführen

diapozitív slide, lantern slide; fotografija transparency, diapositive

predavanje z diapozitívi lantern lecture

diskusija samostalnik
1. (izmenjava mnenj) ▸ vita, eszmecsere, diszkusszióVse odločitve so bile sprejete po dolgotrajni diskusiji. ▸ Minden döntés hosszas vita után született meg.
Njen članek ni požel nobenega odziva ali javne diskusije, bil je popolnoma neopažen. ▸ A cikke nem váltott ki semmilyen választ vagy nyilvános vitát, teljesen észrevétlen maradt.
Globalna razširjenost elektronskih medijev je sprožila mnogo diskusij. ▸ Az elektronikus média világméretű elterjedése sok vitát váltott ki.

2. (del dogodka) ▸ beszélgetés, diszkusszió, vitaPredavanje se bo začelo ob 19.30, sledila pa bo diskusija prisotnih s predavateljem. ▸ Az előadás 19.30-kor kezdődik, utána pedig a jelenlévők eszmecserét folytathatnak az előadóval.

3. v akademskih publikacijah (del besedila) ▸ vita, diszkusszió
V diskusiji članka avtorji razpravljajo o tem, kako bi bilo njihov pristop možno uporabiti v različnih segmentih varnostnih sistemov. ▸ A cikkről szóló eszmecsere során a szerzők megvitatják, hogy a megközelítésük hogyan alkalmazható a biztonsági rendszerek különböző szegmenseire.

dólg (-a -o) adj.

1. lungo; oblungo:
dolg hodnik un lungo corridoio
dolga vrv una lunga fune
dolga vrsta lunga fila
imeti dolg obraz avere un viso oblungo
biti dolg kakor prekla essere lungo come una pertica

2. (ki traja veliko časa) lungo:
dolgi zimski večeri le lunghe serate invernali
dolga bolezen lunga malattia
dolgo uro ga ni bilo è stato via un'ora intera
od tedaj so pretekla dolga leta da allora sono passati tanti anni

3. (za izražanje razsežnosti v času):
biti dolg durare
predavanje je lahko dolgo največ 40 minut la conferenza duri al massimo 40 minuti
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pejor. imeti dolg jezik avere la lingua lunga
imeti dolge prste avere le mani lunghe
ostati z dolgim nosom restare con un palmo di naso
oditi z dolgim nosom tornare con le pive nel sacco
narediti dolg obraz mettere il muso, fare il muso lungo
padel je, kakor je bil dolg in širok cadde lungo disteso
lingv. dolg samoglasnik vocale lunga
navt. ladja dolge plovbe nave di lungo corso
rad. dolgi valovi onde lunghe
šport. tek na dolge proge (gare di) fondo
po dolgem iskanju dopo molto cercare
dolga kava caffè lungo
dolga večerna obleka abito lungo
šport. dolg diagonalni predložek cross
dolgi maraton randonnée
dolga kolesarska etapa tappone
dolga podaja allungo
pog. dolga hoja sgambata, scarpinata
hist., gled. dolg plašč sirma
dolga biserna ogrlica cascata di perle
dolga brada barbone
obl. dolga halja zimarra, (v srednjem veku) cioppa
dolga jopa sette ottavi
dolga suknja giustacuore, (v srednjem veku) guarnacca
ekst. dolga vrsta processione, teoria, carovana (di veicoli e sim.)
dolgi (moški) lasje zazzera
dolgi zalisci favoriti
obrt. dolgi šiv basta
dolgo hropenje rantolio
dolgo zvonjenje scampanellio
navt. dolgo veslo sensile
PREGOVORI:
dolgi lasje, kratka pamet chioma di femmina, cervello di gallina
ni tako dolg dan, da ne bi bilo večera ogni cosa prima o poi finisce
dolga bolezen, gotova smrt malattia lunga, morte sicura

držáti (-ím)

A) imperf.

1. tenere:
držati v roki knjigo tenere in mano un libro

2. (kot klic za ščuvanje psa) te':
drži! te'!, tienilo!

3. (držati skupaj, vzdržati) tenere

4. sostenere, sorreggere:
balkon držita dva stebra il balcone è sostenuto da due colonne

5. (s širokim pomenskim razponom: s svojo oblastjo, vplivom ohranjati koga na določenem mestu) tenere:
že dva dni ga držijo na policiji già da due giorni lo tengono in arresto
držal je denar za hude čase teneva i soldi da parte per gli anni magri
trgovci so blago rajši držali v skladišču i commercianti preferirono tenere la merce in magazzino
sovražnik še zmeraj drži (obvladuje)
položaje il nemico tiene ancora sempre alcune posizioni
pren. drži me silen bes mi tiene una rabbia da scoppiare

6. (delati, da se kaj ohranja) tenere, mantenere:
držati ritem pri plesu tenere il tempo del ballo
držati tempo do konca teka tenere l'andatura fino alla fine della corsa
blago drži barvo questa stoffa mantiene il colore

7. žarg. tenere, avere; allevare; vendere:
poleg goveje živine drži še ovce oltre ai bovini alleva anche le pecore
tega artikla pri nas ne držimo quest'articolo non lo teniamo

8. pog. (trajati) (per)durare:
deževje je držalo ves mesec piovve tutto il mese

9. (biti tak, da ne more skozi tekočina) tenere:
čeprav je malo počen, lonec drži benché un po' incrinata, la pentola tiene
otrok ne drži vode al bambino scappa la pipì

10. (imeti določeno prostornino) tenere, contenere:
sod drži sto litrov la botte tiene cento litri

11. (biti v skladu z resničnostjo) avverarsi; tornare:
vremenska napoved redkokdaj drži le previsioni del tempo raramente si avverano
račun ne drži il conto non torna
ta predpis ne drži več la norma non è più in vigore

12.
držati besedo, obljubo mantenere la parola, essere di parola, mantenere la promessa
impers. (kot podkrepitev) drži, jutri se vidiva d'accordo, intesi, ci vediamo domani
drži kot pribito è assolutamente sicuro

13. (voditi, peljati) portare; dare:
cesta drži v dolino la strada porta a valle
vrata držijo v spalnico la porta dà nella camera da letto

14. pog. (strinjati se s kom, podpirati koga) parteggiare, tenere per, stare dalla parte di

15. pog.
držati govor tenere un discorso
držati predavanje tenere una conferenza
držati komu dolge pridige predicare continuamente a qcn.
držati stražo stare di guardia
držati pod kontrolo tenere sotto controllo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. kaj te danes drži? ma che cos'hai oggi?
vreme bo še nekaj časa držalo il tempo si manterrà ancora bello
pog. branjevke so držale jajca po ... tolarjev le rivendugliole tenevano le uova a... talleri il pezzo
le upanje ga še drži pokonci soltanto la speranza lo mantiene ancora in vita
oče je svoje otroke trdo držal il padre era severissimo coi figli
evf. ne bo dolgo, ko mu bodo svečo držali è ormai al lumicino
drži me, da bi ga premikastil mi viene voglia di menarlo ben bene
lov. pes dobro drži il segugio non molla
šport. držati figo, pesti za koga augurare successo a qcn., tifare per qcn.
vulg. držati gobec (za zobmi) non fiatare, non aprir bocca
drži jezik! acqua in bocca!
držati korak s kom tenere il passo con qcn.
pog. držati mulo fare il broncio, tenere il muso
knjiž. držati ogledalo svojemu času fare da specchio al proprio tempo
držati roko nad kom tenere mano a qcn.
pog. držati roke križem starsene con le mani in mano, grattarsi la pancia
evf. držati vrečo tenere il sacco
držati koga za besedo prendere uno in parola
pren. držati koga na vajetih, na kratko tenere qcn. in pugno
pog. držati koga v distanci tenere a distanza qcn., non dare confidenza a qcn.
držati kaj v glavi, v spominu tenere in mente, ricordarsi qcs.
držati koga v precepu, v šahu tenere in scacco, tra le grinfie qcn.
držati kaj v svojih rokah avere qcs. in pugno
trditev, ki ne drži una tesi che non regge
lepilo, ki dobro drži una colla che tiene bene
držati jezik za zobmi tenere la lingua a posto
PREGOVORI:
bolje drži ga, kot lovi ga meglio un ho che dieci avrò

B) držáti se (-ím se) imperf. refl.

1. (dotikati se, stikati se) toccarsi; essere vicino, accanto, attiguo:
delovna soba se drži salona lo studio è attiguo al salotto

2. (biti pritrjen, prilepljen) stare attaccato, appiccicarsi:
čevljev se drži blato il fango s'è appiccicato alle scarpe
še zmeraj se ga drži vzdevek iz dijaških časov si porta ancora dietro il nomignolo di quand'era studente

3. (premikati se po določeni poti, ne oddaljevati se od česa)
držati se glavne ceste seguire sempre la strada maestra
držati se doma starsene sempre a casa
pren. držati se koga ko klop seguire qcn. come l'ombra

4. (delati, kot se zahteva)
držati se diete tenere la dieta
držati se dogovorov, pogodbe tenere fede agli accordi, al contratto
držati se navodil seguire le istruzioni
držati se predpisov tenersi alle prescrizioni
držati se principov kot pijanec plota essere ligio ai propri principi

5. (kazati razpoloženje)
držati se čemerno, jezno avere un'aria immusonita, arrabbiata; essere scuro, corrucciato in volto
držati se na jok essere lì lì per piangere
držati se zravnano starsene dritto
pog. držati se (biti domišljav) darsi arie
drži se, ko da ne zna do pet šteti lo si direbbe un semplicione, invece... (è un furbo di tre cotte)

6. (ohranjati položaj kljub ogroženosti)
oporišče se je dolgo držalo il caposaldo tenne a lungo
na oblasti se drži samo s silo si mantiene al potere solo con la forza
reprezentanca se je dobro držala la nazionale si è difesa egregiamente

7. (vesti se) comportarsi

8. (biti na določenem mestu, v določenem stanju) trattenersi, tenersi;
megla se v dolini drži že tri dni la nebbia si trattiene a valle da tre giorni
pozimi se gams drži v gručah d'inverno i camosci si tengono in gruppo
zmeraj se je držal bolj ob strani si è tenuto sempre un po' in disparte
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zakaj se držiš (name)? perché ce l'hai con me?
pog. avto se dobro drži ceste l'auto ha una buona tenuta di strada
pren. denar se ga ne drži ha le mani bucate
pren. ne vem, kje se me glava drži non so dove ho la testa
pren. komaj se ga še duša drži regge l'anima coi denti
pren. njega se še mleko drži ha la bocca che puzza ancora di latte
vreme se ves teden kislo drži tutta la settimana il tempo si mantiene uggioso
držati se materinega krila stare attaccato alla gonnella della mamma
držati se v dve gube essere piegato in due
pog. nazaj se držati pri jedi, pri pijači essere frugale nel mangiare, nel bere
nazaj se držati pri delu battere la fiacca
pog. držati se odlično (za svoja leta) essere arzillo, vispo (data l'età)
držati se kot lipov bog starsene lì come una mummia, come una statua
navt. držati se smeri tenere la rotta

etnolog samostalnik
(strokovnjak) ▸ néprajzkutató, etnológus, néprajztudós

film¹ moški spol (-a …)

1. trak: der Film, -film (barvni Farbfilm, črno-beli Schwarzweißfilm, negativni Negativfilm, negativni barvni Umkehrfilm, normalni Normalfilm, ozki Schmalfilm, pozitivni Positivfilm)

2. avtorsko delo: der Film, der Kinofilm, -film (nemi Stummfilm, zvočni Tonfilm, dokumentarni Dokumentarfilm, eksperimentalni Studiofilm, erotični Sexfilm, gangstrski Gangsterfilm, igrani Spielfilm, kratki Kurzfilm, kultni Kultfilm, ljubezenski Liebesfilm, lutkovni Puppenfilm, Puppentrickfilm, mladinski Jugendfilm, normalni Normalfilm, o naravi Naturfilm, operetni Operettenfilm, pornografski Pornofilm, poučni Lehrfilm, reklamni Werbefilm, revijski Revuefilm, risani Trickfilm, Zeichentrickfilm, televizijski Fernsehfilm, underground Undergroundfilm, Untergrundfilm, vojni Kriegsfilm, zabavni Unterhaltungsfilm, za široko platno Breitwandfilm, znanstvenofantastični Science-fiction-Film, živalski Tierfilm)
film po literarni predlogi die Verfilmung (eines Romans …)
|
… filma Film-
(avtor der Filmautor, producent der Filmproduzent, režiser der Filmregisseur, naslov der Filmtitel, kritika die Filmkritik, ocena die Filmbesprechung, premiera die Filmpremiere, režija die Filmregie)
za film Film-
(lepilo der Filmkitt, nagrada der Filmpreis)
akademija za film in televizijo die Film-und-Fernsehakademie
strokovnjak za film der Cineast
predavanje s filmom der Filmvortrag
vloga v filmu die Filmrolle
snemati film Filmaufnahmen machen
snemati film po literarni predlogi (ein literarisches Werk) verfilmen
igrati: film igra v kinu X dieser Film läuft im Kino X
film se je utrgal es kam zu einem [Filmriß] Filmriss, figurativno človeku: er hatte einen [Filmriß] Filmriss

filozof samostalnik
1. (strokovnjak) ▸ filozófusV starosti 84 let je umrl italijanski filozof in pisatelj Umberto Eco. ▸ 84 éves korában elhunyt Umberto Eco olasz filozófus és író.

2. (o pronicljivem razmišljanju) ▸ filozófus
Bil pa je nekakšen glavni filozof republikanske stranke. ▸ De ő volt a Republikánus Párt egyfajta főfilozófusa.
Morda se je vrli poslanec le okorno izrazil in je v resnici hotel povedati le to, da ni filozof, česar sicer ni bilo težko opaziti. ▸ Lehet, hogy a tisztelt képviselő úr csak sután fejezte ki magát, és valójában csak azt akarta mondani, hogy nem filozófus, amit amúgy nem volt nehéz észrevenni.

3. neformalno, izraža negativen odnos (kdor veliko prazno govori) ▸ filozófus
Meni se gabijo "filozofi", ki se nahajajo v parlamentu. ▸ Undorodom a parlamentben lévő „filozófusoktól”.

filozofinja samostalnik
1. (strokovnjakinja) ▸ filozófusHarriet Taylor Mill je bila britanska filozofinja in zagovornica ženskih pravic. ▸ Harriet Taylor Mill brit filozófus és nőjogi aktivista volt.

2. (o pronicljivem razmišljanju) ▸ filozófus
Po mojem mnenju je prava ženska izrazito vsestransko bitje: je mati, zapeljivka in tudi filozofinja. ▸ Véleményem szerint az igazi nő egy szerteágazó lény: anya, csábító és filozófus is egyben.

frammezzare v. tr. (pres. frammēzzo)

1. dati vmes, vriniti

2. izmenjavati, vključiti, vplesti:
frammezzò la conferenza con molti aneddoti predavanje je zabelil z mnogimi anekdotami