Franja

teneur² [tənœr] féminin vsebina, besedilo, pomen, vodilna misel, ténor

teneur d'un article vsebina članka
teneur d'un vin en alcool odstotna količina alkohola v vinu

tenor [ténə]

1. samostalnik
vsebina, smisel, pomen, ténor (listine, uredbe); smer, tok, tek
pravno resnična, prava namera
glasba vodilna melodija večglasne skladbe
figurativno vodilni ton ali misel
ekonomija trajanje menice
glasba tenor voice
tenór, tenorist; viola, brač

tenor bell največji in (po tonu) najnižji zvon (pri angleškem pritrkavanju)
tenor octave glasba mala oktava

2.
peti tenor

trascendencia ženski spol nadčutnost; razum, bistroumnost; pomen, daljnosežnost

ser de gran trascendencia biti velike važnosti

uso² m

1. raba, uporaba:
a uso di (namenjen) za:
libro a uso dei licei učbenik za gimnazije
d'uso v rabi, običajen:
effetti d'uso obleke, hišna oprava
lingua d'uso govorni jezik
prassi d'uso običajna praksa
fuori uso neuporaben (predmet); pren. nesposoben (oseba);
uso tessera za izkaznico:
fotografia uso tessera fotografija za izkaznico
istruzioni per l'uso navodila za uporabo
medicina per uso esterno, interno zdravilo za zunanjo, notranjo uporabo
oggetto per uso personale predmet za osebno rabo
fare uso di qcs. uporabiti, uporabljati kaj

2. uporaba (možnost uporabljanja):
camera con uso di cucina soba z uporabo kuhinje
perdere l'uso della ragione biti ob razum
riacquistare l'uso delle braccia, delle gambe ponovno uporabljati roke, noge

3. pravo služnost

4. vaja

5. navada, običaj:
all'uso di po:
piatto all'uso di Genova kulin. jed po genoveško
uso pelle, seta imitacija kože, svile
gli usi della campagna, della città podeželske, mestne navade
essere in uso biti v modi

6.
usi pl. uzusi

7. raba; ekst. pomen:
uso letterario, popolare knjižna, ljudska raba
l'uso fiorentino florentinščina
l'uso figurativo di un termine prenesena raba izraza

valor moški spol vrednost, vrednota, veljava; (denarni) znesek; valuta; vrednostni papirji; pomen, ugled, vpliv; pogum, hrabrost, moč

valor al contado, valor en efectivo vrednost v gotovini
carta con valor(es) declarado(s) vrednostno pismo
valor en géneros (mercancías) vrednost v blagu
valor medio poprečna vrednost
valor oro zlata vrednota
valor real realna vrednost; lastna cena
muestra sin valor vzorec brez vrednosti
de poco valor, de escaso valor majhne vrednosti; manj vreden
aumentar el valor povečati vrednost
aumentar, disminuir de valor povečati (zmanjšati) se v vrednosti
carecer de valor biti brez vrednosti
cobrar valor opogumiti se
declarar el valor prijaviti vrednost
no tener valor ne veljati (denar)
valores pl efekti, vrednostni papirji
valores de banco (de bolsa) bančni (borzni) papirji
valores en (ali de) cartera listnica
valores de Estado državni papirji
valores fiduciarios pupilarno varni papirji

valore m

1. veljava, vrednost

2. vrednost, cena:
campione senza valore ptt vzorec brez vrednosti
oggetto di grande, di scarso valore dragocen, malo vreden predmet

3. ekon. vrednost:
valore aggiunto dodana vrednost
imposta sul valore aggiunto davek na dodano vrednost
valore nominale, reale nominalna, realna vrednost
valore di mercato tržna vrednost

4.
valori pl. dragocenosti; dragulji

5.
valori pl. ekon. vrednostni papirji:
Borsa valori Borza vrednostnih papirjev
carta valori vrednostni papir
valori bollati, valori di bollo znamke, kolki, kolkovani papir

6. vrednost; pomembnost; uspešnost; veljavnost:
per lui l'amicizia non ha alcun valore zanj je prijateljstvo nekaj nepomembnega
questa legge non ha più valore ta zakon ni več veljaven

7. vrednota:
scala dei valori vrednostna lestvica
i valori umani človeške vrednote

8. mat., fiz. vrednost:
valori massimi, minimi maksimalne, minimalne vrednosti

9. glasba trajanje, vrednost

10.
con valore di, avere valore di v funkciji, biti v funkciji:
avverbio con valore di aggettivo prislov v pridevniški funkciji

11. pomen:
il valore di un vocabolo besedni pomen

12. hrabrost, junaštvo; pogum:
atti di valore junaški podvigi
con grande valore izredno pogumno
medaglia al valore militare vojaško odlikovanje za hrabrost
medaglia al valore civile odlikovanje za hrabrost v mirnem času

13. umet.
valori pl. valerji:
valori cromatici, plastici barvni, plastični valerji

valorizzare v. tr. (pres. valorizzo)

1. dvigniti, dvigovati, povečati vrednost (komu, čemu)

2. pren. poudariti, poudarjati; izpostaviti, izpostavljati

3. ekon. valorizirati; določiti, ugotoviti vrednost, pomen

value¹ [vǽlju:] samostalnik
vrednost; korist; cena, vrednost; kupna moč; protivrednost; znesek; valuta
figurativno pomembnost, važnost, pomen, teža, vrednost

at value po dnevnem tečaju
value in account vrednost po računu
value in cash gotovina
out of value (slikarstvo) presvetel ali pretemen
to the value of v znesku, do zneska od
value date datum vknjižbe
added value dodana, novo ustvarjena vrednost
caloric value kalorična vrednost
commercial value komercialna vrednost
exchange value, value in exchange zamenjalna vrednost, protivrednost
face value nominalna vrednost
the precise value of a word precizen pomen besede
range of values območje vrednosti
surplus value višek (presežek) vrednosti
surrender value (zavarovalništvo) povratna kupna vrednost
use value, value in use uporabna vrednost
sample of no value vzorec brez vrednosti
for value received (na potrdilu) "prejel znesek"
to get full value out of izvleči polno vrednost iz
to get good value for one's money dobro (ugodno) kupiti, napraviti dobro kupčijo
to set a great value upon zelo ceniti
he sets no value upon my advice on ne da nič na moj nasvet
to set too much value upon pripisovati preveliko vrednost (ceno) (čemu)

Verstand, der, (-/e/s, ohne Plural) razum, intelekt; figurativ pamet; (Sinn) pomen (engster najožji, weitester najširši); den Verstand verlieren znoreti; seinen Verstand zusammennehmen natančno premisliti/pretehtati; bei Verstand sein biti razumen; nicht ganz bei Verstand ne pri pravi (pameti); mit Verstand razumno; da steht der Verstand still tu se človeku pamet ustavi; nimm doch Verstand an! imej no pamet!

vis, acc. vĭm, abl. vī, pl. vīrēs (iz *vīsēs), vīrium, vīribus, f (indoev. kor. *u̯ei- biti krepek, biti močan, ki je morda identičen kor. *u̯ei(ā)- iti za čim, močno se gnati za čim; prim. skr. váyaḥ življenjska moč, mladostna moč, mladostna doba, vīḍúḥ trden, gr. ἴς, pl. ἶνες [iz *Ƒῑ́σ-νες] kita, moč, (Ƒ) ἶφι močno, z močjo, s silo, ἴφιος močen, lat. via, vēnāri, vir)

I. v sg.

1. moč, sila, jakost: celeritas et vis equorum Ci., magna vis eorum (sc. urorum) et magna velocitas C., magna vis virorum C., vis corporis S., iuvenalis O.; o neživih subj.: Sen. ph. idr., vis atque impetus fluminis C., vis tempestatis C., frigorum Ci., venti et aestūs O., utraque vis (sc. frigoris et caloris) V., vis ignea caeli O., solis Lucr., naturae vim obtinet Ci., vis veneni Ci., morbi L., N. = mali O. hudost, aurea O. zlatotvorna moč, te meae si partem animae rapit maturior vis H. smrt; opisovalno: ruunt equites et odora canum vis V. ostrosledni psi, vis vini Ci. ali meri O. močno vino, flammae vim transire N. silni plamen, močan ogenj.

2. occ. krepkost, odločnost, stanovitnost, krepkovoljnost, kremenitost, pogum, srčnost, neustraš(e)nost: non ea vis animo (sc. est) V., Longam multa vi muniet Albam V.

3. (sovražna) sila, nasilje, nasilstvo, nasilništvo: Pl. idr., vis inimica V., repentina vis N. nasilno dejanje, vis tribunicia L., caeli Plin. slabo vreme, nevreme, naves totae factae ex robore ad quamvis vim … perferendam C. zoper vsako (vsakovrstno) silo, ista quidem vis est (Cezarjev izrek pri:) Suet. to pa je sila (nasilje), vim adhibere Ci. oprijeti se sile, poseči po sili, uporabiti silo, vim facere C., L. storiti (delati) silo, biti nasilen do koga, česa, s silo narediti (delati) kaj, vim facere per fauces portus L. siloma (s silo) prodreti skozi … , vim facere quo minus aliquid fiat Dig. ovreti (ovirati), preprečiti (preprečevati), da se kaj ne zgodi (ne bi zgodilo), vim facere in aliquem Ter. = vim alicui facere Ci. ali adferre C., N. ali inferre Ci., L. epit., Suet. storiti (delati, prizade(va)ti) komu silo, biti nasilen do koga, nasilno ravnati s kom, uporabiti (uporabljati) silo proti komu, alicui vim et manus inferre Ci., vi vis illata defenditur Ci., vitae suae vim inferre Vell.; (v obscenem pomenu) vim alicui ferre ali adferre storiti (delati) komu silo = posiliti (posiljevati), s silo oskruniti (oskrunjati) koga: clausae vim tulit O., vis est adlata sorori O., propinquus eius imperatoris interfectus ab eo est, cui vim adferebat Ci.; naspr.: vim pati: vim passa est Phoebe O.; vim parare O. oprije(ma)ti se sile, poseči (posegati) po sili, ad vim descendere C. „ponižati se do sile“, oprije(ma)ti se sile (kot skrajnega sredstva), de vi accusari Ci. tožen biti zaradi nasilja, sine vi O.; vis est z inf.: vis est experire Pl. iz poskusa nastane sila; pogosto per vim Ci., C. po sili; tudi abl. vi Ter., Ci., S., L. s silo, siloma, nasilno, multā, maximā, summā vi Ci. idr. po vsej sili, z vso silo, z največjim naporom, vim vi repellere Ci., fit via vi V., manu ac vi S. z umorom in nasiljem, nec vi nec clam (jur. izraz) Ter., Ci., Dig.; vis (v nasprotju s svobodno voljo) sila, prisila, pritisk: quod vos vis cogit, id voluntate impetret Ter., vi cogere C., non vi, sed voluntate alicuius L., N. ne prisiljen(o), ampak … , coronam amor civium, non vis expressit N.; vis včasih = stiska, sila, beda, nesreča, smola, starejše hujava: in summa vi versari, vim alicuius defendere Ci.

4. oborožena sila, napad, naskok, naval, nalet: vim hostium sustinere C., vim barbarorum non sustinuerunt N., ab oppidis vim hostium prohibere C., urbem vi (per vim C.) expugnare L. z naskokom, v naskoku, vim parare L. postavljati se v bran z oboroženo silo.

5. metaf.
a) (duševna in nravna) moč, sila, krepkost, čilost, dejavnost, delujočnost, delovanje, aktivnost, učinek, učinkovanje, vpliv, vplivanje, vplivnost: deorum, oratoris, orationis, dicendi, ingenii, conscientiae Ci., eius rei (sc. patriae) tanta vis ac tanta natura Ci., magna vis est in virtutibus Ci., vim magnam habet sanguis paternus Ci., quod ostentum habuit hanc vim, ut … Ci., vis imperii L., consilii N., maximam vim habere ad aliquid C., si qua votis vis est Cu., vis fontis O., vis est in aqua contraria vino O., vis maior Ci., Sen. ph., Col., Plin.
b) (o abstr.) bistvo, jedro, svojstvo, lastnost, značilnost, narava, značaj, pojem, vsebina, obseg, obsežek, pomen, smisel: in quo est omnis vis amicitiae Ci., vis virtutis, nominis, verbi Ci., noverit primum vim, naturam, genera verborum Ci., verbi vim intuentes L., natura atque vis animi Ci., vis et natura divina Ci., eloquentiae vim et naturam explicemus Ci., honesti naturam vimque divisimus Ci., vis et sententia legis Ci., vim formamque villaticae pastionis exponere Varr., cuius (sc. μετωνυμίας) vis est, pro eo, quod dicitur, causam, propter quam dicitur, ponere Q.

6. meton.
a) sila = množina, množica, mnoštvo, obilje, obilica: piscium magna atque altilium vis Luc. fr., vis hominum Pl., servorum Ci., magna (ingens) vis hominum L., magnam vim (sc. hominum) ex equis praecipitavere L., barbarorum maxima vis N., maxima vis auri atque argenti Ci. teža, infinita vis marmoris Ci., vis lacrimarum Ci. potok solza, vis magna iumentorum, telorum, pulveris C.; v pl.: bitumineae rapiunt incendia vires O. grmade, Aetnae vires O. žarečina, lava, magma.
b) evfem. vis genitālis rodilna moč, plodilna moč: struere nidum eique vim genitalem adfundere T. moško seme; pl. vires rodilne moči, plodilne moči = moda ali (du.) modi: Arn., multas vis (gl. opombo spodaj) possidet in se Lucr., sed quasi multae vis (gl. opombo spodaj) unius corporis extant Lucr., veluti castratis viribus Plin. —

II. pl. vīrēs -ium, f

1. telesna moč (telesne moči), telesna sila (telesne sile), moč, močnost, krepkost, jakost, trdnost, čvrstost (naspr. lassitudo): vires adulescentis Ci., militum C., lacertis et viribus pugnare Ci. ali hoc vires nervosque confirmari putant C., me iam sanguis viresque deficiunt C., non viribus aut velocitatibus res magnae geruntur Ci., integris viribus resistere C. s svežimi (čilimi) močmi, corporis viribus aliquem aequiperare N., illi genti inest plus virium quam ingenii N. več telesne kot duševne moči, vires fluunt lassitudine L., eminebat et viribus et specie Cu., solidae stant vires V., validis contorta viribus hasta V., dare (alicui) vires O., Pr. (o)krepiti, (o)jačati, (o)jačiti (koga), resumere vires O. zopet se okrepiti se, zopet se ojačiti, vires equorum O., geminae vires O. (moža in konja).

2. metaf.
a) moči (duha in drugih reči), moč, sila, prodornost: vires oratoris Ci., animi Cu., mentis O., ingenii Q., legum vires O., vires amoris, Gorgoneae O., oleae Ca., herbae sine viribus O., vires austri, fulminis, tormenti O., vires alias aliasque flumina concipiunt O. lastnosti, vires effundite vestras O. mogočno se razlijte, neglecta solent incendia sumere vires H. se navadno okrepi(jo), suae ventis cecidere vires Sen. tr.
b) moč (moči) = zmožnost: pro viribus Ci. po svoji zmožnosti (moči), po svojih zmožnostih (močeh), glede na svoje zmožnosti (moči), supra vires H. preko svojih moči, preko meja zmožnosti, neque suarum esse virium decernere C. da ne zmorejo; pesn. z inf.: nec mihi sunt vires inimicos depellere tectis O. nimam dovolj moči, ne (z)morem.

3. meton. vojna moč, bojne moči, oborožene (bojne, vojaške) sile, vojaške čete, vojska, armada: praeesse … exercitui, ut praeter auctoritatem vires quoque ad coercendum haberet C., concidat et vires Graecia magna suas O., et mihi sunt vires O., Orientis vires V., undique contractis viribus signa cum Papirio conferre L., satis virium ad certamen L., quid abesset virium L., nobis ad auxilium belli exiguae vires V., viribus aequis dimicare Cu., non viribus aequis (sc. certare) V., vis virium L., robur virium L., Cu. jedro vojske, cvet vojske (vojaštva).

Opomba: Gen. sg. vīs: T., Icti.; dat. sg. vī: Auct. b. Afr.; star. nom. pl. vīs: Lucr.; acc. pl. vīs: S. fr., Lucr., Messala ap. Macr.

voluntās -ātis, f (velle)

1. volja = hotenje, želja, zahteva: voluntas est, quae quid cum ratione desiderat Ci., hoc patrum voluntate liberi faciunt Ci. ali Heraclii voluntate Ci. po želji, ut eius semper voluntatibus … cives adsenserint Ci., quod esset suae voluntatis, ostenderet C., regis voluntati morem gerere N., non est tua tuta voluntas O., ad voluntatem loqui Ci. drugim po volji (po godu), de ali ex voluntate Ci. ep. po volji (želji); quantam voluntatem habent ad hunc opprimendum Ci.; praeter … sui voluntatem patris Ter. zoper voljo, proti volji, mimo volje, itum est in voluntatem quorundam Amm. pristali so na … voljo (mnenje), obveljalo je … mnenje.

2. volja = namen, namera, nakana, sklep, odločitev: cognoscere voluntatem alicuius Ci., profectio voluntatem habuit non turpem Ci., suffragiis offendebatur eorum voluntas Ci., hanc mentem voluntatemque suscepi Ci., immutare voluntatem S., regiae voluntates … saepe ipsae sibi advorsae S., a qua voluntate Philisti consilio deterritus est N., adulescentulum … ad suam perduxit voluntatem N. je pridobil, ea voluntas fuisset testantis, ut … Q., cum sint in dicendo variae voluntates C. težnje.

3. volja = prosta (svobodna, dobra) volja: iudices retinendi sunt contra voluntatem Ci., ego voluntatem tibi profecto emetiar, sed rem ipsam nondum posse videor Ci. dobro voljo, quod non ex imperio (na povelje), sed ex voluntate praestatur, beneficium est Sen. ph. prostovoljno, iz svoje volje, svojevoljno, bona voluntas L., Sen. ph., Plancus in Ci. ep.; od tod adv. abl. voluntate iz svoje (svobodne, dobre, rade) volje, prostovoljno, rade volje, radovoljno, rad, hote, z dovoljenjem, s privoljenjem: Amm. idr., nisi voluntate ibis, rapiam te domum Pl., quod ius vos cogit, id voluntate inpetret Ter., tu coactus tua voluntate es Ter. rad si se dal (pri)siliti, rem sua voluntate vendidit Ci., meā voluntate concedam Ci. rad, voluntate in dicionem venerunt L., qui suā sponte et voluntate faciunt Ci., sine voluntate Cels. nehote, nehotoma; z gen.: summa Q. Catuli voluntate Ci. s popolno privolitvijo (odobritvijo) Kvinta Katula, voluntate eorum imperium obtinuit N. z njihovim privoljenjem.

4. volja = nagnjenje, duhovna, duševna usmeritev ali naravnanost, težnja, teženje, stremljenje, hotenje, prizadevanje: me conformo ad eius voluntatem Ci., voluntatem intuentur Ci.

5. blagohotnost, dobrohotnost, blagovoljnost, naklonjenost, prijaznost, simpatija, dobra volja: Ter. idr., mutua Ci., quid est pietas, nisi voluntas grata in parentes? Ci., litterae exiguam significationem tuae erga me voluntatis habebant Ci. ep., voluntas aliena a te Ci.; s subjektnim gen.: eius perpetua in re publica adiuvanda voluntas Ci., quod Divitiaci fratris … summam in se voluntatem … cognoverat C., voluntas totius provinciae erga Caesarem C.; occ. mišljenje, miselnost, mnenje, nastrojenost, nastrojenje, nazor, usmerjenost, naravnanost: in alia voluntate esse Ci., qui de eius voluntate explorarent N., celans, qua voluntate esset in regem N., offensa in eum multorum voluntate N., ferre modice populi voluntates C., confisus municipiorum voluntatibus C. na naklonjeno javno mnenje v municipijih.

6. poslednja volja, določitev poslednje volje, poslednje volilo, zadnja volja, oporoka: non arripuisti defensionem testamentorum ac voluntatis mortuorum Ci., custodire defunctorum voluntatem Plin. iun., inritā Tiberi voluntate, qui testamento alterum nepotem suum … coheredem ei dederat Suet., in voluntate, quam condiderat nuper Amm., ultima voluntas Icti.

7. metaf. pomen, smisel (kake besede ali misli): de verborum vi aut voluntate Q., verbis legis standum sit an voluntate Q., voluntatem complecti quam nomina interpretari maluerunt Q.

Vorbedeutung, die, znamenje; pomen

vrijèdnōst ž (ijek.), vrédnōst ž (ek.)
1. vrednost: to je bez -i; hartija bez -i, odrediti vrijednost; apsolutna, brojčana, efektivna, maksimalna, minimalna, srednja, stalna vrijednost; nula vrijednost
2. marljivost, pridnost
3. vrednota, vrednost: pad mnogih idola i -i
4. vrednost, pomen: zašto pripisuješ ljubavi toliku vrijednost

weight¹ [wéit] samostalnik
teža; tehtanje, merjenje; odtehtana količina; telesna teža; mera za težo; utež; težina, breme, pritisk
figurativno breme, odgovornost; pomen, pomembnost, važnost, vrednost; vpliv, ugled

by weight po teži
weights and measures uteži in mere
under weight trgovina pod težo, prelahek
weight of metal teža granat, ki jih ladijski topovi lahko izstrelijo naenkrat
dead weight lastna teža (nekega telesa)
gross, net weight bruto, neto teža
man of weight vpliven, pomemben človek
the weight of evidence teža dokaznega materiala
live weight živa teža
putting the weight šport met krogle
sold by the weight prodajan (na prodaj) po teži
to carry weight with imeti velik vpliv na
to give good (short) weight dati dobro (preslabo) težo
to have a weight of 10 pounds tehtati 10 funtov
to lose weight izgubiti na teži, shujšati
to lose in weight figurativno izgubiti na važnosti
to make one's (ali the) weight imeti pravilno težo (džokej)
what is your weight? koliko tehtate?
to pull one's weight figurativno pošteno se lotiti
to put the weight šport metati kroglo, kladivo
to put on (ali to gain) weight pridobiti na (telesni) teži, zrediti se
to try the weight of s.th. potežkati, v roki tehtati kaj

znȁčāj m, mn. znȁčāji in znȁčajevi
1. pomen: to je od velikog -a za poljoprivredu, pridavati značaj nečemu
2. značaj: jak, nepokolebiv, plemenit značaj; zavist pokvari svačiji značaj

znáčēnje s lingv. pomen: to je pravo značenje ove riječi; mnoge riječi imaju po više značenja; bukvalno, osnovno, preneseno značenje

вес m teža; (pren.) tehtnost; važnost, pomen;
удельный в. specifična teža;
на в. золота za drag denar, po visoki cehi;
два пуда весом dva puda težak;
человек с весом vpliven človek;
на весу viseč, v visečem položaju

значение n pomen, smisel; vsebina; pomembnost;
придавать з. pripisovati pomen

зна́чення -я с., pomèn -éna m., smísel -sla m.

значимость f pomen, smisel; pomembnost