Franja

stuc [stük] masculin štuk, omet iz sadrene malte (imitacija marmorja); štukaturni okras, štukatura

décoration féminin en stuc štukaturna dekoracija
enduire de stuc prevleči s štukom, štukirati (le plafond strop)

stucco množina stuccos, stucces [stʌ́kou]

1. samostalnik
štuk, štukatura, omet ali okras iz mavca na zidu

2. prehodni glagol
prevleči, obložiti, okrasiti s štukom, z mavcem

sulàjisati -išēm zgladiti omet: sulajisati zid, peć

tēctōrius 3 (tēctor) namenjen (služeč, potreben, rabeč, rabljen) za pokrivanje

1. splošno: panicula Pl. trstje za pokrivanje streh; subst. tēctōrium -iī, n pokrov, pokrivalo: Ca.

2. namenjen (služeč, potreben) za prevleko ali pobelitev (beljenje) stropov, sten, podov, namenjen (služeč, potreben) za slikanje na omet (slikanje fresk), štukaturen, štukaturski, štukaterski: atramentum Plin., opus Varr., Ci.; subst. tēctōrium (sc. opus) štukatura, mavčni (sadreni) omet, „frajh“, beljenje, oblaganje, slikanje na omet, stensko slikarstvo: Plin. idr., concinnum Ci. ep., udum Vitr., recens tectorium calcis Eutr. svež apneni omet, camarae munitae tectorio Varr., cubilia expolita tectoriis Col., ut in tectoriis videmus Ci., balnea gregali tectorio inducta Sen. ph. navadno prebeljen, preprosto pobeljen; metaf. maska, premaz, maža, neko lepotilo (sicer imenovano tudi pinguia Poppaeana), narejeno iz testa, namočenega v osličjem mleku, ki so ga dajali na obraz pred spanjem: Iuv.; pren. belilo = hlinjenje, hlimba, hinavščina: pictae tectoria linguae Pers. laskanje, nec ullo linguae tectorio inane aliquid crepitat Aug.

trullissātiō -ōnis, f (trullissāre) ometavanje z grobo malto, nanos (nanašanje) grobega ometa, grob (debel) omet (naspr. directi arenati ometavanje z drobnim peskom, omet iz drobnega peska, fin omet): cum ab harena praeter trullissationem non minus tribus coriis fuerit deformatum Vitr., postea autem supra, trullissatione subarescente, deformentur directiones harenati Vitr., tum autem calce ex aqua liquida dealbentur, uti trullissationem testaceam non respuant Vitr., trullissatione inducta pro harenato testa dirigatur Vitr.

trullissō -āre (trulla) ometa(va)ti z grobo malto, nanesti (nanašati) grob omet, grobo ometa(va)ti (naspr. arenā dirigere ometa(va)ti z drobnim peskom, nanašati fin omet, fino ometavati): cameris dispositis et intextis imum caelum earum trullissetur Vitr., coronis explicatis parietes quam asperrime trullissentur Vitr., in imo pavimento alte circiter pedibus tribus pro harenato testa trullissetur et dirigatur Vitr., his perfectis paries testa trullissetur et dirigatur et tunc tectorio poliatur Vitr.

облицбвка f obloga (stene), zunanji omet, štukatura

albus 3

1. bel (toda brez leska, naspr. ater; candidus = bleščeče bel, svetlo bel, naspr. niger): alba discernere et atra non posse Ci., alb. color Ci., dentes V., equi L., V., Suet. belci, beli konji, quadrigae Plin., bos, capra L., sulphureā Nar albus aquā V. belo se peneči, parma V. še bel (= še neokrušen) ščit, ščit brez vrezanih podob, opus Vitr. bela štukatura, tectorium Col. mavčni omet, cement, vestes O., Cu.; od tod pesn. met.
a) belo oblečen: mirator cunni albi H. belo oblečenih gospa (matrone so namreč nosile belo stolo, osvobojenke pa temnobarvno ali pisano).
b) (s kredo) pobeljen: nuper in hanc urbem pedibus qui venerat albis Iuv. = kot suženj (sužnje so postavili naprodaj nage s pobeljenimi nogami). preg.: albis dentibus deridere aliquem Pl. zasramovati koga s tako glasnim smehom, da se vidijo (beli) zobje = zelo zasmehovati ga; ignorare ali nescire, utrum albus an ater aliquis sit = prav nič ne poznati koga: Q., Ap., nil nimium studeo, Caesar, tibi velle placere, nec scire, utrum sis albus an ater homo Cat., vide, quam te amarit is, qui albus aterne fuerit ignoras Ci., podobno: unde illa scivit, niger an albus nascerer? Ph. od kod me je poznala tako natanko?, aliquem equis praecurrere albis H. precej prehiteti (prekositi) koga (belce so imeli za najhitrejše konje), prim.: nam si huic occasioni tempus sese supterduxerit, numquam edepol quadrigis albis indipiscet postea Pl.; alba avis Ci. ep. bela ptica, bela vrana = nekaj zelo redkega, prim.: corvo rarior albo Iuv.; albae gallinae filius Iuv. „sin bele kokoši“ = „srečnik“ (ker so bele kokoši bolj redke); albā lineā signare Luc. ap. Non., Gell. na beli tabli napraviti belo črto = ne ločiti (razlikovati) česa; albo rete aliena oppugnare bona Pl. z belo (torej manj vidno) mrežo omreževati; album calculum adicere alicui rei Plin. iun. odobriti kaj (gl. calculus). Occ.
a) siv: Pl., Pers., plumbum C., Lucr., Plin. kositer (cin), aes Plin., barba Pl., coma O., capilli Tib., Pr., asinus Q.
b) bled: corpore albo Pl., aquosus albo corpore languor H. (o vodenici), turgidus... albo ventre Pers., albus ora inficit pallor H., urbanis albus in officiis (od uradnih skrbi) Mart.

2. svetel (o zvezdah): sol Enn. ap. Ci., iubar Enn. ap. Prisc., Lucifer O., luces Mart.

3. met. jasneč, vedreč, jasen: Iapyx, Notus H. (ker razganjata oblake); dober, ugoden: alba stella (Dioskurov) H., per me sint omnia protinus alba Pers.; preg.: genius albus et ater H. dobri in zli. — Od tod subst.

1. alba -ae, f
a) (sc. vestis) bela obleka: in albis Vulg. v prazničnih oblačilih, v praznični obleki (naspr. in nigris).
b) (sc. gemma) bel biser: Lamp.

2. album -ī, n
a) belina, beljava, belo: (bos) maculis insignis et albo (= maculis albis insignis) V. lisasta krava, liska, sparsae pelles albo V. belo pikčaste, belo pisane, purpureum diadema distinctum albo Cu., album oculi, nav. oculorum Cels. belo v očeh, toda album in oculo est Col. bela pega (kot bolezen) = albugo oculi; album ovi Cels., Plin. beljak.
b) bela barva: columnas albo polire L. (po)beliti, ne cui album in vestimentum addere petitionis liceret causā L. oblačilo z belo kredo (o)čistiti.
c) bela (s sadro prevlečena) deska (tabla) za razglase: multitudinem suorum in album indere Luc., fastos (koledar) circa forum in albo proposuit L.; poseb. α) = annales maximi, bela deska, na katero je pontifex maximus zapisoval dogodke vsakega leta: res omnes singulorum annorum mandabat litteris pontifex maximus efferebatque in album et proponebat tabulam domi, potestas ut esset populo cognoscendi Ci., omnia pontificem in album relata proponere in publico iubet L. β) album (praetoris) deska, na kateri je pretor ob nastopu službe oznanil svoj letni edikt (= razglas načel, po katerih je nameraval soditi): G., Ulp. (Dig.), pa tudi deska za začasne pretorjeve odredbe: Paul. (Dig.); od tod ad album sedentes Sen. ph. = preučevalci pretorskih ediktov, poznavalci pravnih besedil, pravniki, se ad album ac rubricas transferre Q. dobesedno znanje besedil pretorskih ediktov in zakonov državljanskega prava imeti za edino nalogo pravnikov, alicui ex albo iudicium reddere Vell. po pretorskem ediktu soditi; occ. zapisek, imenik:
a) album senatorium imenik senatorjev, od Avgustovega časa naprej postavljen javno na ogled; iz njega so takoj izbrisali vsakega senatorja, ki je odstopil ali bil izključen: Apidium ex albo senatorio erasit T.
b) album (iudicum) imenik sodnikov (porotnikov): Sen. ph., splendidum virum... albo iudicum erasit Suet.; šalj.: non eras in hoc albo (sc. iudicum) Plin.
c) album decurionum imenik dekurionov (v municipijih): Dig., Ulp. (Dig.).
č) album profitentium citharoedorum imenik kitaredov, ki so hoteli javno nastopiti: Suet.

Opomba: Superl. albissimus: Cass.

ápnast (-a -o) adj. calcinato, calcinoso; di, della calcina:
grad. apnasti omet incalcinatura

apnén limy, calcareous

apnéni belež lime-wash
apnéni lapor lime marl
apnéna malta lime mortar
apnéni omet lime-cast

arēna, star. harēna, -ae, f (sabin. fasēna)

1. pesek: bibula V., fulva V., O., nigra V., numero carens H., diducere summam arenam L., aurosa Lamp. zlatonosni pesek; v pl. peskovje: multae arenae V., siccae V. molles O., carae O. zlatonosno peskovje (Paktolovo), semina arenis committere Sen. ph.; preg.: arenae mandare semina O. kaj nekoristnega poče(nja)ti, „prazno slamo mlatiti“, ex incomprehensibili pravitate arenae funis effici non potest Col. iz rezanice ne narediš vrvi, arena sine calce Suet. pesek brez apna (tako je imenoval Kaligula filozofa Seneko, ker so njegovi stavki sekani, ker nima ločil in se celo za zvezo svojih kratkih stavkov kaj malo briga; reklo je vzeto od tod, ker pesek brez apna ne spaja); occ. drobna zmes za čiščenje sten, fini omet: caelum imum camerae arenā dirigere Vitr.

2. met.
a) peščena ravan, peščina: arenam aliquam aut paludes emere Ci., in sicca spatiatur arenā H.
b) v pl. peščena puščava, peščina: Literni arenae stagnaque L., Libycae arenae O., arenae nigrae Pr., steriles arenae (Ammonii) Cu., arenarum inculta vastitas Sen. ph., disiectas inter et vix pervias arenas pyramides T.
c)(peščena) morska obala, ravno morsko obrežje: egressi optatā potiuntur Troes arenā V., carinae... Phrygiā potiuntur arenā O., expositus peregrinis arenis O., impingere aliquem arenae Lucan.
č)(s peskom posuto) borišče v amfiteatru, arena: ne populum extremā totiens exoret arenā H., amphitheatri arena Suet. ali samo arena Mart., Iuv., Suet.; boji v amfiteatru, gladiatorski boji: operas arenae promittere T. da nastopijo kot gladiatorji, in arenam se dare Icti. nuditi se na boj, arena municipalis Iuv. gladiatorski boji v municipijih; pren. prizorišče za kako dejavnost, stroka: aestuat angustā rabies civilis arenā Lucan., in arena mea Plin. iun. v moji stroki, arena civilis belli Fl.

brizgan (-a, -o) gespritzt, Spritz- (beton der Spritzbeton, omet der Spritzputz, litina der [Spritzguß] Spritzguss)

ceménten cement

ceméntni beton (omet, klinker, pòd) cement concrete (plaster, clinker, floor)
ceméntna kaša cement grout

cemênten, cementíren de cemento, cementado

cementni beton (malta, omet, mleko) hormigón m (mortero m, enlucido m ali revoque m, lechada f) de cemento
cementno jeklo acero m cementado
cementni prah cemento pulverizado, cemento en polvo
cementna tla suelo m cementado
cementna zobna plomba empaste m de cemento

ciment [simɑ̃] masculin cement; figuré vez

ciment armé železobeton
mortier masculin, enduit masculin de ciment cementna malta, omet

circumiectus -ūs, m (circumicere)

1. objetje, objem: qui (aether) tenero terram circumiectu amplectitur Ci. poet. (kot prevod Evripidovega: καὶ γῆν πέριξ ἔχονϑ' ὑγραῖς ἐν ἀγκάλαις) ki drži zemljo nežno objeto.

2. met.
a) okolica: munita arx circumiectu arduo Ci., (vox) devoratur (in) rudi parietum circumiectu Plin. grobi omet sten pogoltne glas.
b) odevalo, (vrhnja) obleka: Varr., Tert.

coating [kóutiŋ] samostalnik
blago za suknjo, plašč itd.; prevleka, premaz, plast

rough coating omet

fín (-a -o) adj.

1. fine, signorile:
fina dama una signora fine
fina družba ambiente fine
iron. delati se finega atteggiarsi a gran signore

2. (boljši, izbran) fine, scelto, ottimo, di ottima qualità:
fino blago roba fine
kuhati fino kavo fare un ottimo caffè
fin vonj profumo fine
fin zrak aria fine, pura
fina šala battuta fine, spiritosa

3. (lepo oblikovan) fine, delicato:
fine poteze (obraza) lineamenti fini

4.
fina mehanika meccanica di precisione
fino brušenje levigatura, molatura fine

5. (zelo droben, tenek) fine:
fin pesek sabbia fine
fina moka farina fine
grad. fini omet stabilitura

finishing² [fínišiŋ] pridevnik
končen

finishing coat zgornji omet
finishing school višja dekliška šola
to give the finishing touch narediti zadnje poteze
to put the finishing hand (ali stroke) izdelati, izbrusiti, zgladiti, apretirati
šport finishing point (ali post) cilj
the finishing blow (ali stroke) zadnji, smrtni udarec
finishing process izgotovitev; oplemenitev; apretiranje

grób (-a -o)

A) adj.

1. grosso, grossolano; grezzo; ruvido:
grobo platno tela ruvida

2. (neolikan) rozzo, sgarbato, grossolano

3. (približen) approssimativo

4. pren. pesante, madornale, grossolano (errore)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
grad. grobi omet intonaco grezzo, arricciato
les. groba obdelava lavorazione grezza, dirozzamento, sgrossatura
petr. grobo zrno granello grosso

B) gróbi (-a -o) m, f, n
na grobo grossolanamente
v grobem all'ingrosso