Cephaloedis -didis, f (Κεφαλοιδίς) Kefaledida: Plin. in Cephaloedium -iī, n (Κεφαλοίδιον) Kefaledij: Ci., mesto na severni sicilski obali s pristaniščem in akropolo (zdaj Cefalù). Od tod adj.
1. Cephaloeditānus 3 kefalenijski: civitas Ci.; subst. Cephaloeditānī -ōrum, m Kefaledijci, preb. Kefaledide: Ci.
2. Cephaloedias -adis, f kefaledijska: ora Sil.
Zadetki iskanja
- Chalybēs -um, m (Χάλυβες) Halibci,
1. ljudstvo ob južni obali Črnega morja, sloviti rudarji in jeklarji (jeklo χάλυψ, od tod ime Χάλυβες Chalybes = Jeklarji; po drugih razlagah je jeklo χάλυψ dobilo ime po njih): V., Cat. (z gr. gen. pl. Chalybōn), Val. Fl. idr.
2. ljudstvo v Keltiberiji ob reki Halibu (Halybs), ki je prav tako slovelo po jeklarstvu: Iust. - Chios (Chius) -iī, f (Χίος) Hios, velik in bogat (zlasti vinoroden) otok ob Jonski obali med Samosom in Lezbosom: Varr., Ci., N., L., H. idr. Od tod adj. Chīus 3 (Χῖος) hijski, s Hiosa: vinum Pl., Varr. fr., H., ficus, insula Varr., cadus H., Tib., terra, lapis, marmor Plin., a puero vitam Chiam gessi Petr. = sem živel veselo in razkošno (Hijci so bili znani kot sladkoživci). Subst.
1. Chīa -ae, f
a) (sc. insula) Hia, starejše ime otoka Hiosa: Plin.
b) (sc. ficus) hijska smokev: Col., Mart.
c) Hijka, preb. Hiosa: H.
2. Chīī -ōrum, m Hijci, preb. Hiosa: Ci., L.
3. Chīum -iī, n (sc. vinum) hijsko vino: H.
4. Chīa -ōrum, n hijske tkanine: Lucr. (toda v novejših izdajah Cīa = Κεῖα). - Citium -iī, n (Κίτιον, fen. Kittim) Kitij,
1. mesto na južni obali Cipra, Zenonov roj. kraj: N., Plin. Od tod adj.
a) Citiēnsis -e kitijski, iz Kitija: Zeno Gell.
b) Citiēus 3 kitijski, iz Kitija: sal Plin.; večinoma pl. subst. Citiēī -ōrum, m Kitijci, preb. Kitija: Ci. Subst. Citiōs -ei, m (Κιτιεύς) Kitijec: Zeno Ci.
2. mesto v Makedoniji: L. - coast1 [koust] samostalnik
obala; breg, obrežje
ameriško zasneženo pobočje
ameriško sankanje; spust z ugašenim motorjem ali brez pedalov
navtika to hug the coast pluti tik ob obali
the coast is clear zrak je čist, ni nevarnosti
foul coast nevarna obala
coast assault tactics pristajalni (izkrcevalni) manevri - Colchus 3 kolhovski, kolhoški = z obale Črnega morja južno od Kavkaza: venena O. (po Medeji), rhombus Mart. čaroben; subst. Colchus -ī, m Kolh: Colchus loquatur an Assyrius H.; večinoma pl. Colchī -ōrum, m (Κόλχοι) Kolhi: Ci. idr., auratus aries Colchorum Poeta ap. Ci.; met. = dežela Kolhida: monstrum submisere Colchi H. — Od tod
1. gr. adj. obl. Colchis -idis in -idos, acc. sg. -idem in -ida, acc. pl. -idēs in -idas, f (Κολχίς) kolhovska: gens Val. Fl., Phasis Sen. tr., Medea Plin.; kot subst.
a) (sc. mulier) Kolhovka = Medeja: H., O., Pr., Iuv.
b) (sc. terra) Kolhida, azijska pokrajina ob vzhodni obali Črnega morja: Mel., Plin., Val. Fl.
2. adj. Colchicus 3 (Κολχικός) kolhovski: venena H., terra Plin.; subst. (v gr. obl.) Colchicon -ī, n (κολχικόν) podlesek, rastl. s strupeno koreniko: Plin. - Coōs -ī ali Cōs, gen., acc. in abl. Cō, klas. le Cous -ī, f (Κόως, Κῶς, zdaj Kos, tur. Istanköi, Stanko = εἰς τὰν Κῶ) Kos, gen. Kosa,
1. dorski otok v Sporadih ob karski obali (z istoimenskim mestom, roj. krajem slovitega zdravnika Hipokrata in elegika Filete [Philētās]), znan po vinu, škrlatu in svili: Ci. ep., L., Cu., Q., T. idr. Od tod adj. Cōus 3 (Κῷος) koški, s (iz) Kosa: Lucan., vinum Ca., uva, amphorae Plin., insula Varr., Venus Ci. (Apelova Anadiomena, ki je stala v Eskulapovem svetišču v mestu Kosu), od tod artifex Cous (= Apelles, ki pa ni bil Košan) O.; Coa quinqueremis L., Cous poëta O. = Cous Philetas Pr., femina Tib., Coa vestis Tib., Pr. tunika iz (prosojne) svilene tančice = Coae textura Minervae Pr., Coae purpureae H., conchylia Coa Iuv., faecula Coa H. zdravilna sol iz koškega vina, senior Cous (= Hippocrates) Marc. Kot subst.
a) Cōum -ī, n (sc. vinum) koško vino, kosovec: Pers., albo non sine Coo (= τὸλευκόκῳον) H.
b) Cōī -ōrum, m Košani, preb. Kosa: Ci.
c) Cōa -ōrum, n (Κῷα ἱμάτια) koška oblačila (iz prosojne tančice): Cois tibi paene videre est ut nudam H., sive erit in Cois, Coa decere puta O.
2. v obl. Coōs, mesto na otoku Kalimni: Plin. - Corcȳra -ae, f (Κόρκῡρα, Κέρκῡρα) Korkira,
1. otok v Jonskem morju (zdaj Kérkira), Krf: Ci. ep., C., N., L. idr. Od tod adj. Corcȳraeus 3 (Κορκυραῖος) korkirski, s Korkire: epistula Ci. ep. pisano s Korkire, bellum N. s Korkiro, rex (= Alcinous) Mart., Corcyraeus (= Alcinoi) hortus Mart. Kot subst. Corcȳraeī -ōrum, m Korkirci, preb. Korkire: Ci. ep., N., L.; v sg.: te Corcyraeum Cressia turba putet O.
2. otoček ob ilirski obali, imenovan zaradi gostih gozdov Nigra aliΜέλαινα, Črna Korkira, Korčula: Mel., Plin. - Coriosolitēs (Curiosolitēs) -um, acc. -aōs, m Koriosoliti (Kuriosoliti), galsko ljudstvo na severni armoriški obali (današnji Bretanji); ime je še ohranjeno v imenu današnjega trga Corseul: C. — Soobl. Coriosvelitēs (Curiosvelitēs) -um, m Koriosveliti (Kuriosveliti): Plin.
- Cōrycus in (neklas.) Cōrycos -ī, m (Κώρυκος) Korik,
1. mesto ob jonski obali z istoimenskim predgorjem in pristaniščem: L.
2. mesto v Kilikiji med Lamovim in Kalikadnovim ustjem s pristanom in istoimenskim predgorjem; v bližini mesta je bila globoka, s strahotnim skalovjem obdana dolina (specus Corycius), v kateri je rasel najboljši žafran, in pečina, znana poseb. po mitu o Tifonu (antrum Corycium). Meščani so se ukvarjali poseb. z vrtnarstvom: Ci. ep., L. idr.
3. mesto v Pamfiliji nedaleč od Olimpa: Eutr. — Od tod adj. Cōrycius 3 (Κωρύκιος) koriški = nanašajoč se na Korik v Kilikiji: crocus H., Typhonis quoque specus et Corycium nemus Cu., specus Mel., antra Plin., lutum Ps.-V. (Ciris), comae Stat., nimbus Mart.; pesn. kilikijski: senex V., puppis Iuv.
Opomba: Prisc. meri Cōrōcus. - Crīmīssus ali Crīmīsus (tudi Crīnīs[s]us, Crīmēssus) -ī, m (Κριμισ[σ]ός) Krimis, Krimiz (Krinis, Kriniz, Krimes), rečica na jugozahodni sicilski obali (pri Egesti); ob njenih bregovih je Timoleont l. 342 premagal Kartažane: N., V., Hyg. idr.
- Crīthōtē -ēs, f (Κριϑωτή) Kritota, mesto na vzhodni obali traškega Herzoneza: N., Plin.
- Crommyū acris -idis, f (Κρομμύου ἄκρα) Kromijev rt na severni obali Cipra: Cassius in Ci. ep.
- Crotōn, v lat. obl. Crotō -ōnis, acc. -ōna in -ōnem, f (Κρότων) Kroton (zdaj Crotone), mesto na vzhodni brutijski obali, ena izmed najbogatejših in najbolj cvetočih grških naselbin v Italiji; roj. kraj atleta Milona in bivališče Pitagore in njegovih učencev: Ci., L. idr. — Poznejša soobl. Crotōna -ae, f Krotona: L., Iust. — Pooseb. Crotōn -ōnis, m Kroton, heros eponymos mesta Krotona, ki ga je Herkul iz neprevidnosti usmrtil. Na kraju, kjer je bil pokopan, so Ahajci pozneje ustanovili mesto Kroton: O. — Od tod subst. Crotōniātēs -ae, m (Κροτωνιάτης) Krotonec: Alcmaeo Ci.; pogosteje v pl. Crotōniātae -ārum, m Krotonci, preb. Krotona: Ci., L. (z gen. Crotoniatûm = Κροτωνιατῶν); adj. Crotōniēnsis -e krotonski, iz Krotona: S., ager L., Milo Plin., Gell.; kot subst. Crotōniēnsēs -ium, m Krotonci: L., Plin., Iust.; enako Crotōnēnsēs -ium, m: Front.
- Cydōnia (Cydōnēa) -ae, f (Κυδωνία, *Κυδωνεία) Kidonija, Kidoneja, prastaro mesto na severni kretski obali, znana po kutinah (v pokrajini Kaneji): Mel., Plin., Fl. Od tod
1. subst.
a) Cydōn -ōnis, m (Κύδων) Kidonec, preb. Kidonije: V.; v pl.: Lucan.
b) Cydōniātae -ārum, m (Κυδωνιάται) Kidonci, preb. Kidonije, slavni lokostrelci in kopjaniki: L., Plin.
2. adj.
a) Cydōnius 3 (Κυδώνιος) kidonski, pesn. = kretski: arcus H., spicula V.; poseb. māla Cydōnia ali samo Cydōnia -ōrum, n kutine: Pr., Col., Plin., Macr., lana Cydonia Mart. na kutini.
b) soobl. α) Cydōnēus 3 (*Κυδώνειος) kidonski, pesn. = kretski: iuvencae, pharetrae O., arundo Sil., sagittae Stat.; kot subst. Cydōnēum -ī, n kutinov sok, kutinovo vino, kutinovec: Ulp. (Dig.). β) starejša polatinjena soobl. cotōneus (cotōnius) 3 kotonski, kidonski: mālum Ca., Varr., Plin. kutina, mala cydonia, quae cotonia Cato vocat Macr.; isto subst. cotōneum -ī, n: Plin.
c) Cydōnītēs -ae, m f kidonski, tudi kutinov: vites Col.; kot subst. Cydōnītēs -ae, m (Κυδωνίτης, sc. οἶνος) kutinovo vino, kutinovec: Col. - Dalmatae (Delmatae) -ārum, m (Δαλμάται) Dalmati(nci), preb. pokrajine Dalmacije: Ci. ep., Vell., T. idr.; atrib.: Dalmatae montes Stat. dalmat(in)ska gorovja. — Od tod subst. Dalmatia (Delmatia) -ae, f (sc. terra; Δαλματία) Dalmacija, pokrajina ob vzhodni obali Jadranskega morja, približno današnja Dalmacija: O., T. idr. Adj. Dalmaticus (Delmaticus) 3 dalmat(in)ski, iz Dalmacije, nad Dalmacijo: Vell., T., Suet., triumphus H. zmagoslavje prokonzula Azinija Poliona nad dalmatinskimi Partinci 25. X. 39. — Kot subst. Dalmatica -ae, f (sc. vestis) dalmatika, neko spodnje oblačilo s kratkimi rokavi, iz bele dalmatinske volne, še dandanes mašno oblačilo katoliških duhovnikov: Cypr., Isid. — Od tod adj. Dalmaticātus 3 v dalmatiko oblečen: Lamp.
- dēscendō -ere -scendī -scēnsum (dē in scandere)
I.
1. dol iti (priti, prihajati, stopiti), spustiti (spuščati) se: consul se cum praesidio descensurum esse dixit Ci., descendere (namreč z voza) uxorem ac pueros iussit L. Izhodišče z adv.: d. inde Pl., alicunde Tert.; z abl. (s česa): equo S. fr. razjahati, aggeribus Alpinis V., caelo V., H., O., Castalio antro O., plaustro Val. Max.; s praep.: de Palatio Ci., de Capitolio, de tribunali, de caelo L., caelo ab alto V., ex equo Ci. ali ex equis L. - Smer: huc N., illuc Gell., illo Sen. ph. tjakaj, in Piraeum N., in naves C., in flumen Cu., ad naviculas nostras Ci., ad mare H., ad inferos Sen. ph., ad litus Suet., Ostiam d. Suet. pluti; pren.: descendere ad ipsum ordine perpetuo O. zasledovati do njega samega; pesn. z dat.: d. nocti Sil. v noč podzemlja, Erebo Sil.
2. occ.
a) voj. dol (navzdol), t. j. z gorskega v nižinski svet, s hribov v dolino, iz središča dežele proti obali iti, korakati, napotiti se: Xerxes in Graeciam descendit N., d. ex superioribus locis in planitiem C., in aequum locum C., in aequum L., Sabinum exercitum praedatum in agros Romanorum descendisse L., d. ad Alexandriam L., ab Alpibus V., in Phoenicen Cu.; brezos.: descensum est in aciem, in campum L.
b) in forum (redk. ad forum) descendere L. dol na trg iti, priti, prihajati (ker so bile hiše v Rimu večinoma na gričih, forum pa v nižini); tudi abs.: hodie non descendit (sc. in forum) Antonius Ci. danes Antonija ne bo na trg, mirari primo, quod non descenderet (sc. in forum) tribunus L., se … cum armatis descendisse L.; podobno: descendere in rostra Ci., in campum (Campum, sc. Martium) H., ad comitia Suet.
c) leči (legati) z žensko ali moškim (zaradi spolne združitve): Cat. (CXII, 2), Iuv. (XI, 164).
— II. pren.
1. (o stvareh)
a) (o gorah, gozdovih, stavbah) spuščati se, zniževati se: mons descendit in aequum O., montis altitudo descendit Sen. ph., caeduae silvae cum ipso monte descendunt Plin. iun., theatrum ingentibus rimis descendit et hiat Plin. iun. se pogreza.
b) (o vodovju) α) dol (navzdol) teči, izli(va)ti se, razli(va)ti se: d. ex Cerauniis montibus, Nilus descendens, Nilus diu simplex saevusque descendit Mel., mare intumescit et in campos descendit Cu., d. in pontum Sil. β) upasti (upadati): non magis ablatis umquam descenderit aequor, quam nunc crescit, aquis Lucan., subeat crebro descendatque Plin. (o vodovodu).
c) (o črevesni vsebini) = izločiti (izločati), iztrebiti (iztrebljati) se: olera celeriter descendunt Cels., quod descendit Cels. iztrebki, si cibus non descendat Plin.
č) (dol) pasti (padati), odpasti (odpadati): descendit fulmen in terram Plin., uvae descendunt Varr.
d) (o oblačilih, laseh) (valovito) spuščati se, prosto padati: sinus vestis … descendit infra genua Cu. sega, capilli descendentes ab aure Petr.
e) (o orožju) uperiti se, zariniti se, prodreti (prodirati): ferrum in corpus descendit L., totum descendit in ilia ferrum O., in caput descendit arundo Lucan., in iugulos gladii descendebant Fl.; od tod pren.: quod verbum in pectus Iugurthae altius … descendit S. je globlje v srce prodrla, non prius … curam in animos patrum descensuram (esse) L. da se očetom skrb ne bo prej prikradla v srce, qui (deorum metus) cum descendere ad animos … non posset L., quaecumque in animum descenderunt Sen. rh., toto descendit corpore pestis V. se je razpasla, si quid … scripseris, in Maeci descendat iudicis aures H. pridi … Meciju na uho.
f) (o glasovih in zlogih) spuščati se, zniž(ev)ati se, padati: vox attollitur concitatis affectibus, compositis descendit Q., syllabae leniores, quae a longis in breves descendunt Q.; est … quiddam … quoque (= et quo) tamquam sonorum gradibus descenditur Ci. spušča se kakor po tonski lestvici.
2. (o osebah)
a) v kaj poda(ja)ti se, spustiti (spuščati) se, za kaj odločiti (odločati) se, na kaj prista(ja)ti, v kaj privoliti, do česa poniž(ev)ati se: in certamen, ad ludum adulescentium, ad accusandum, ad inimicitias, ad omnia Ci., ad vim atque arma, ad verborum contumelias, ad eiusmodi consilium, ad sententiam alicuius, ad innocentium supplicia C., preces d. in omnes V., d. ad preces Sen. tr., in causam, ad extremum (ultimum) auxilium L., ad praemia H., ad curas Plin. iun., in foedissimum vitae genus Iust.; brezos.: eo contemptionis descensum, ut … T.
b) (po rodu) od koga izhajati, izvirati: a patriciis Dig., a Metellis Lamp.; od tod subst. pt. pr. dēscendentēs -ium, m sorodniki spodnje vrste (naspr. ascendentes): Paul. (Dig.); pren. (o stvareh) izvirati, prihajati: ratio … a Platone descendens Plin.
3.
a) descendere ab aliquo od koga odstopiti (odstopati): quantum ille ab antiquis descenderat Q.
b) in sese descendere = sam sebe preizkušati: nemo in sese temptat descendere Pers.
c) descendere ad aliquid (o draguljih) čemu podoben biti, na kaj spominjati: d. ad hyacinthos Plin.
Opomba: Star. pf. dēscendidērunt: Lab. ap. Gell. - Dīa -ae, f (Δία) Dia,
1. staro (pesn.) ime otoka Naksa: O., Plin.
2. otok ob vzhodni obali Krete: Plin. - Dīāna (st.lat.), pozneje po pravilu „ vocalis ante vocalem corripitur“ Dĭāna, -ae, f (dīus; prvotna obl. Dīviāna še pri Varr.) Diana (pri Grkih Artemida), Jupitrova in Latonina hči, Apolonova sestra: Enn., Ci., O., Cat. idr., éxercét Dīána chorós V., Dī̆anám teneráe dícite vírginés H., toda: tria vírginis óra Dĭánae V. (kot boginje meseca, lova in nočnega čaranja); pesn. met.
a) mesec, luna: nec par aut eadem nocturnae forma Dianae esse potest umquam O.; od tod: quem urget iracunda Diana H. mesečnik, zamaknjenec.
b) lov: Caesareae discrimina saeva Dianae Mart. — Od tod adj.
1. Diānius 3 Dianin: lucus Ca. fr., turba O. tolpa Dianinih (= lovskih) psov; subst. Diānium -iī, n
a) (sc. templum) Dianino svetišče: L.
b) met. Dianij (kraj, imenovan po kakem Dianinem svetišču) α) = Διάνιον, rt ob vzhodni obali Hispanije (zdaj Denia): Ci. β) = Ἀρτεμισία, otoček v Tirenskem morju, (zdaj Giannutri): Mel., Plin.
2. Diānārius 3 Dianin: radix P. Veg. bot. = artemisia. - Dictynna -ae, f (Δίκτυννα, po ljudski etimologiji iz δίκτυον mreža) Diktina,
1. vzdevek Artemide kot boginje lova: O., Stat. Od tod subst. Dictynnēum -ēī, n (Δικτυννεῖον) Diktinej, Artemidino svetišče pri Šparti: L.
2. Nimfa Britomarta (Britomartis). Kalimah jo tako imenuje zato, ker je v begu pred Minojem skočila v mreže, Strabo pa jo imenuje po gorovju Dikti: Ps.-V. (Ciris).
3. mesto na Kreti: Mel. Od tod adj. Dictynnaeus 3 diktinski: mons Dictynnaeus (= τὸ Δικτύνναιον) Plin. Diktinsko pogorje na severozahodni obali Krete.