maladroit, e [-drwa, t] adjectif nespreten, neroden; masculin nespretnež
ouvrier masculin maladroit nespreten delavec
quel maladroit! kakšna neroda!
mensonge masculin maladroit groba laž
Zadetki iskanja
- maldēstro agg. neroden, nevešč
- malhabile [malabil] adjectif nespreten, neroden; nesposoben
malhabile à mentir nezmožen laži, ki ne more lagati - materialone
A) m (f -na) neolikanec, zagovednež, neroda
B) agg. neolikan, zagoveden, neroden - mèdvjedast -a -o (ijek.), mèdvedast -a -o (ek.) medvedast, neroden
- muffish [mʌ́fiš] pridevnik
neroden (v športu) - neajutorát -ă (-ţi, -te) adj.
1. nemočen
2. neroden, nevešč
3. reven, ubog - neîndemânátic -ă (-i, -e) adj. neroden, nespreten
- nȅokrētan -tna -o neokreten, počasen, neroden
- neprìkladan -dna -o
1. neprimeren: -a odjeća, šala; -o ponašanje
2. neroden: kako je čovjek neprikladan i nevješt kad se nečemu ne nada - nèrodan -dna -o nerodoviten, neroden: -e godine
- nèspretan -tna -o nespreten, neroden
- nȅzgrāpan -pna -o
1. neotesan, robat, zagoveden, zarobljen, štorast: Nikoletina je rastao nezgrapan, vrletan
2. neroden, nepripraven, burklast: teško radi -im orudem
3. neprimeren: -a šala - pachidērma m (pl. -mi)
1. debelokožec; slon
2. pren. neroden, počasen hrust - pataud, e [pato, d] adjectif počasen in neokreten; masculin psiček z debelimi šapami; masculin, féminin, (familier) neroden, neokreten otrok ali oseba
- pesant, e [pəzɑ̃, t] adjectif težak; figuré okoren, neroden, tog, neokreten; nadležen
avoir la tête pesante imeti težko glavo, biti pijan
il a la main pesante kamor on udari, še trava ne zraste
avoir un sommeil pesant imeti težko spanje
marcher d'un pas pesant imeti težko in počasno hojo, korakati, hoditi s težkimi koraki - pinguis -e, adv. -iter (sor. z gr. πῑμελή tolšča, πίων tolst, lat. o-pīmus)
1. tolst(oben), tolščoben, tolstljat, masten, maščoben, debel, dobro rejen (naspr. macer, exilis): Col., Iuv. idr., agnus V., Pl., Thebani Ci., me pinguem vises H.; prolept.: pascere pingues agnos V. dobro vzrediti (vzrejati); subst. pingue -is, n tolšča, mast (med mesom), salo: V., Plin.
2. tolst, masten, sálen, sálast: oleum, olivum, caseus, arvina V., merum H. ali vinum Col. oljasto, oljnato, gosto, močno, ficus H. sočna, coma Mart. pomaziljeni, balzamirani ali = sami po sebi mastni, gosti lasje: Suet., ara V. omočen od masti (in krvi) darilnih živinčet, pyra taedis pinguis V. omaščena (mastna) od smolnatega lesa (smolnice), flamma O. masten (od kadila), solum pinguiter (zaradi mastnosti) densum Col.; pren.: ille pexus pinguisque doctor Q. s skodranimi in namaziljenimi lasmi, načičkani in naličkani (= prelični).
3. metaf.
a) masten, rôden, rodoviten, ploden, obilen, bujen, bogat, poln: horti, humus V., arva Sen. ph., ager Col., solum V. (naspr. s. macrum), sanguine pinguior campus V. poljana, obilno pognojena s krvjo, Phrygia H., Nilus pingui flumine V. z rodovitnim tokom, z rodovitnimi rečnimi nanosi, stabula apum V. medovite, medonosne, polne medu; pren.: pinguius succurrere Icti. močneje, obilneje, izdatneje, pinguius accipere Icti. ne prenatanko, ne preveč natančno; occ. dober, zadovoljiv, povoljen, ugoden, ugajajoč, udoben, prijeten, zlóžen, miren: amor, somnus O., otium, recessus, vita Plin. iun.
b) premazan, namazan: crura luto Iuv., virga Mart. limanica, lepljenica.
c) debel (na otip, za občutek), gost: folium Plin., toga Suet., caelum (zrak) Ci.
d) nerezkega (neostrega, neizrazitega) okusa, blag, mil: sapor Plin., quod pingue dici posset Plin.
e) (o barvi) poln, živ(ahen), kričeč, pisan, barvit, živopisen: colore pingui Plin., iaspis glauco pingui Plin., e candidis coloribus pinguissimus Plin.
f) (o glasu) izgovarjan široko, širok, debel: sonus, verba Q.
g) (o umu) nebister, brez ostrine, top, neroden, neokreten, štorast, okoren: ingenium O., tardo cognomen pingui damus H., pingui Minervā Ci., H. (gl. Minerva).
h) (o govoru) nabuhel, nabrekel, pompozen, preobložen, razkošen, (pre)nadut: poëtae pingue quiddam sonantes Ci. nekako nabreklo se glaseči, facundia (sc. Pindari) Gell. - plump neroden, neokreten, štorast, okoren; Lüge, Fälschung usw.: grob; (gedrungen) čokat
- racchio2
A) agg. neroden
B) m (f -ia; m pl. -chi) pog. neroda, klada - rigidus 3, adv. -ē (rigēre)
1. okorel, odrevenel, okrepenel, skrepenel, otrdel, otrpel, premrl, tog, trd(en), strjen, močen (močan), negiben, rigíden: rigidus ensis, rigida hasta V., silex, anguis O., crura rigida Ci. togi, cervix L., tectorio rigide obsolidato Vitr.; subst.: rigida (sc. mentula) mea Cat.; analogno: rigidus custos ruris O. = Priapus (po njegovem spolovilu); occ. od mraza trd, z(a)mrznjen, zmrzel: tellus Boreā rigida V., rigida aqua O., rigidum frigus Lucr. strjajoč, skrepenevajoč; metaf. adv. v ravni smeri, naravnost: rigide pilam mittere Sen. ph.
2. kvišku štrleč, kvišku moleč: quercus V., mālus, columna, capillus O., hominem rigidum figuravit Lact. pokončnega.
3. metaf.
a) trd, stalen, nespremenljiv, nepremičen, neomajen, neupogljiv, strog: innocentia L., vultus O., sententia Plin. iun., Stoicarum sapientia Sen. ph., senex, censor O., satelles H., omnes rigide (strogo) submovere O., disciplinam militarem … rigidius astrīngere Val. Max. močneje nategniti = strožje držati vojaški red.
b) trd, utrjen: Sabini H., Getae H., fossor Mart.
c) divji, silovit, ljut, krut, grozovit, krvoločen: ferae O., Mars O.
d) neuglajen, surov, neokreten, trd, nespreten, neroden: mores O., signa rigidiora Ci. slabo obdelani, stoliditas rigidissima Arn.