Franja

cūrō (st.lat. coirō, coerō) -āre -āvī -ātum (cūra; prim. umbr. kuraia = curet, kuratu = curato, st.lat. coeret = curet, coerari = curari; ius coerandi = curandi Lex. ap. Ci.)

I. (po)brigati se, (po)skrbeti, skrb imeti, poganjati se, (z)meniti se za kaj, komu je kaj do česa, zavze(ma)ti se za kaj, za koga, na skrbi imeti, k srcu si vzeti (jemati, gnati) kaj, na skrbi je komu kaj; abs.: quem ad modum adstitit severo fronte curans, cogitans Pl. skrbeč, bene curassis (gl. opombo) Pl. ali ne cures Enn. ap. Serv. bodi brez skrbi, curabo, curabitur Ter.; poseb. v pismih: quia sum Romae et quia curo attendoque Ci. ep., cura et cogita Ci. ep.; z acc. rei: c. haec, aliena Ter., alia ali aliud cura Pl., Ter. zato se ne (z)meni (ne maraj), za to bodi brez skrbi, eam rem studiose c. Corn., magna dii curant, parva neglegunt Ci., nihil omnino c. Ci. čisto brezbrižen biti, c. sociorum iniurias S., duabus his artibus se remque publicam curabant S. so varovali svoj in državni napredek, Diana preces virorum curat H. uslišuje, nihil mea carmina curat V., litora Cythereia c. O., periuria nihil c. Cat. nič se ne (z)meniti za … ; z acc. personae: nos tu ne curassis Pl., curate istam diligenter virginem Ter. dobro pazite na … devico, c. deos V.; v pass.: etiam hic mihi curandus est? Ci., cum existimet se curari a deo Ci.; s predikatnim acc. gerundivi, sl. dati z inf.: Hannibalem Coelius scribit … buculam curasse faciendam Ci. da je dal napraviti junico, c. gladios destringendos, lapides iaciendos Ci., (Caesar) pontem in Arare faciendum curat C., quod obsides inter eos dandos curasset C., eum per simulationem colloquii c. interficiendum Hirt., fratrem tyrannum interficiundum curavit N., ex ea pecunia … basilicam faciendam c. L.; redk. s predikatnim acc. pt. pf.: inventum tibi curabo et mecum adductum tuum Pamphilum Ter. poskrbeti hočem, da najdem … ; z dat.: c. omnibus Acc. ap. Macr., rebus publicis, rebus alienis Pl., rebus meis Ap., rebus eius absentis Gell., saluti suae Tert.; nam. acc. ali dat. skloni s praep.: ego pro me et pro te curabo Pl., non te pro his curasse rebus, … ? Ter.; Quintus de emendo nihil curat Ci. ep. nič ne misli na … , vides, quanto hoc diligentius curem quam aut de rumore aut de Pollione Ci. ep., quasi vero curent divina (božanstvo) de servis Macr., noli curare de palea Aug.; z inf. (po)skrbeti, (po)truditi se, prizadevati si, poskusiti (poskušati), misliti na to, da … , hoteti, hoče se komu: Col., mando tibi, uti cures lustrare Ca., qui illud Carneadeum curent defendere Ci., qui res istas scire curavit Cu., tu recte vivis, si curas esse quod audis H. ako hočeš biti, si quid et nos, quod cures proprium fecisse, loquamur H. kar bi si (bil) rad (ti) sam prisvojil, multa exemplaria contracta emendare curavit Suet.; pogosto non (nec, neque) curare = (in) ne (po)truditi se, ne prizadevati si, ne misliti na kaj, ne marati, ne hoteti, (in) braniti se: vos liberi sine periculo esse non curatis Corn., in Siciliam ire non curat Ci., neque sane redire curavit Ci., qui ista nec didicissent nec omnino scire curassent Ci., nec repetita sequi curet Proserpina matrem V., nec revocare situs aut iungere carmina curat V., nec curat Orion leones aut timidos agitare lyncas H., nec crines solvere curat O., neque enim ieiunia curat finire O.; redk. z ACI: Persium non curo legere … , Laelium Decumum volo Luc. ap. Ci. nič mi ni do tega, da me bere Perzij, neque vero haec inter se congruere possent, ut natura et procreari vellet et diligi procreatos non curaret Ci., curant rem hostibus nuntiari Iust.; s finalnim stavkom: Sen. ph., Q., pater curavit, ut fieret Pl., adhuc curavi unum hoc quidem, ut mihi esset fides Ter., cura igitur, ut quam primum venias Ci. ep., ex coriis utres uti fierent, curavit S.; poseb. pogosto v pismih: cura, ut valeas Ci. ep. skrbi (glej), da ostaneš zdrav, tu velim in primis cures, ut valeas, tu etiam atque etiam cura, ut valeas, cura ergo potissimum, ut valeas, cura igitur nihil aliud, nisi ut valeas, cetera ego curabo, nec quicquam cures, nisi ut valeas Ci. ep.; curavi, ne quis (Catilinam) metueret Ci., senatus nobis … negotium dederat, ut curaremus, ne quid res publica detrimenti caperet Ci. ep., amari iucundum est, si curetur, ne quid insit amari Corn., quod ne miremur, sopor atque oblivia curant Lucr.; praetor curavit, ut Romae ne essent Suet.; s samim cj.: Petr., Fr., curate, domi sint gerdius, ancillae, pueri Luc. ap. Non., ne illa quidem curo, mihi scribas, quae … Ci. ep., imprimat his, cura, Maecenas signa tabellis H., simplici myrto nihil allabores sedulus, curo H. skrbi me = želim, da nič ne pritakneš (priumetničiš), iam curabo, sentiat, quos attentarit Ph.; z relativnim stavkom: cura, quae iussi, atque abi Pl., ego quae ad tuam dignitatem pertinere arbitror summo studio … curabo Ci. ep.; z odvisnim vprašanjem: tu, civitatem qui deceat status, curas H., nec, quid sint conubia, curat O., non curo, an isti suspicionibus relinquantur Plin. iun.; s quod (da): nam quod strabonus est, non curo Petr.

II.

1. oskrbeti (oskrbovati), opraviti (opravljati): studiosissime omnia diligentissimeque Ci., negotia aliena Ci., mandatum Ci. izvršiti, praeceptum diligenter N. natančno po predpisu ravnati, predpisa se držati, quod corpus tegeret, curavit N. izumil je orožje, ki … , c. domi forisque omnia S., rem alienam periculo suo S.

2. oskrbeti (oskrbovati) kaj = poskrbeti za kaj, pripraviti (pripravljati) ali pripraviti dati kaj: cenam, obsonium Pl., cibum Varr., mutuaque inter se convivia (gostije) curant V., c. triclinia sacerdotum Suet., cenulam omnibus Gell., funus Ter., corpus exanimum (Alexandri) ali corpus suo more Cu. ali cadaver Suet. za pokop pripraviti.

3. oskrbeti (oskrbovati) = očediti, (po)lišpati, (po)lepšati, (na)lepotičiti: domos Petr., vestimenta c. et polire Ulp. (Dig.); poseb. agr. (živino, živali) oskrbeti (oskrbovati), gojiti, rediti, (rastline) (o)trebiti, obrez(ov)ati: sic (pulli anserini) curati circiter duobus mensibus pingues fiunt Varr., ut ante lucem viri equique curati pransi essent L., iumentum e manibus curantium elapsum L. paznikov, c. vites V., vitem falce Plin., vineam, apes Col.; medic. (poseb. v pt. pf.) (o)čistiti: sevum vitulinum curatum, cadmia curata Cels.

4. sebe, telo idr. gojiti, negovati, (o)krepiti, (o)krepčati, streči si, streči komu: c. se suamque aetatem Pl., se molliter Ter., reficere se et curare Ci., cras genium mero curabis H., dicto citius curata membra H., c. corpus Lucr., corpora Lucr., Plin. iun.; poseb. pogosto voj. (po)skrbeti za telo = (o)krepčati se, streči (goditi) si, odpoči(va)ti (si), počivati: Cu., passimque in litore sicco corpora curamus V., nunc corpora curare tempus est L. počivati, Romani quidem pleni spei corpora curabant L., curati cibo corpora quieti dant, vinoque et cibo curatos domum dimisit, corpora cibo somnoque curant L.; pogosto z zaničljivim stranskim pomenom: ire domum atque pelliculam curare iube H., nebulones Alcinoique in cute curanda plus aequo operata iuventus H. za telesno nego bolj skrbeča, kakor je prav, c. cutem Iuv. streči (goditi) si; z grškim acc.: si curatus inaequali tonsore capillos occurri, rides H. z lasmi, ki mi jih je brivec neenako (stopničasto) postrigel; curare aliquem skrbno (po)streči komu, (po)gostiti koga: dominum, amicos suos Pl., parentem suum Pl. (o hčerah), nos Ter., hunc (virum) sedula curet Tib.

5. occ.
a) obr. (daritve ipd.) opraviti (opravljati): religionem Ci., sacra Cereris per Graecas semper curata sunt sacerdotes Ci., non rite id sacrum c. L., quaeque prodigia … curarentur L. naj se ublažijo z opravljanjem daritev.
b) oskrbovati, upravljati: res rationesque heri Pl., pensa ac domos Mel. (o gospodinjah); pesn. curare aliquem biti za, služiti za … , predstavljati koga: pastorem ad baculum possum curare Pr.; drž.pr. in voj. upravljati, voditi, poveljevati, načelovati (na čelu biti) komu, čemu: res Romae, bellum maritimum L., cohortes S., Achaiam, Asiam, superioris Germaniae legiones T.; abs. ravnati, poveljevati: in postremo legatus curabat S., Sulla cum equitatu apud dextumos, in sinistra parte A. Manlius … curabat S., ubi quisque legatus aut tribunus curabat S., gliscentibus negotiis duo additi, qui Romae curarent T. ki naj bi v Rimu uradovala, comitate quadam curandi provinciam tenuit T.
c) (bolnika, bolezen ali zlo) (o)zdraviti, ozdravljati, rezati (operirati), v pass. tudi ozdraveti, okrevati: aliquem magna cum cura Pl., aliquem graviter aegrum diligentissime Ter., Ci., aliquem ali se diligenter, aliquem leniter Ci., corpora Ci., adulescentes gravius aegrotant, tristius curantur Ci., vinolentis quibusdam medicaminibus (z zdravili, ki dišijo po vinu) solere curari Ci., curari se pati Ci., curari se fortiter pati L., curari non posse C., curare vulnus L., vulnus suturā Cels., ulcus Cels., Sen. ph., morbum, febrem, morbos victu (s primerno, zmerno hrano), morbos remediis Cels., graviores morbos asperis remediis Cu., curari neque manu (kirurško) neque medicamentis posse Cels., curari ferro, scalpello Cels. z nožem operiran biti, ictus parum bene curatus Cels., is, qui curatur Cels. bolnik, curare regis filiam Sen. ph., medicus, qui curandi finem fecerit Q., frigidis (z mrzlimi obkladki) curari se pati Suet., curare alicuius valetudinem Ap.; subst. pt. pr. cūrāns -antis, m zdravnik: plurimi sub alterutro curantis errore moriuntur Cels. — Preg.: qui, cum capiti Sex. Roscii mederi debeam, reduviam curem Ci. ko bi moral misliti na glavno stvar … , se ukvarjam z malenkostjo.
č) čast (spoštovanje) izkaz(ov)ati komu, častiti, spoštovati koga, pokloniti (poklanjati) se, dvoriti komu: eum ultra Romanorum … morem curabant exornatis aedibus per aulaea et signa S. fr., curatur a multis, timetur a pluribus Plin. iun.
d) (dobavo denarja idr.) preskrbeti (preskrbovati), (denarne posle) opravljati, (denar) priskrbeti, izplač(ev)ati, izplačati dati: signa, quae nobis curasti, ea sunt ad Caietam exposita. Te multum amamus, quod ea abs te diligenter parvoque curata sunt Ci. ep., iube sodes nummos curari Ci. ep., redemptori tuo dimidium pecuniae curavi Ci. ep., me, cui iussisset, curaturum Ci. ep. da bom dal denar na njegov ukaz izplačati, erat enim curata nobis pecunia Valerii mancipis nomine Ci. ep., ut pro eo frumento pecunia Romae legatis eorum curaretur L. — Od tod adj. pt. pf. cūrātus 3, adv. -ē

1. oskrbovan, opravljan, gojen, rejen, negovan: boves bene curatae Ca., boves corpore curatiores erunt Ca. govedo bo bolj rejeno, bolj mesnato, me pinguem et nitidum bene curata cute vises H., familia bene curata ac vestita Plin., nitida et curata vox Q.

2. pren. skrben, maren, živ: sermo Plin. iun., donec Haterius Augustam oraret eiusque curatissimis precibus protegeretur T. na njene (prav) žive prošnje; kot adv.: Amm.; komp. cūrātius: Plin. iun., eius negotii initium … curatius disseram T., diurna populi Romani … curatius leguntur T.

Opomba: Star. cj. pf. cūrāssis, cūrāssint: Pl.

fant samostalnik
1. (moški; mladenič) ▸ fiú, legényKo spozna delovnega in postavnega fanta, je prepričana, da je pravi zanjo. ▸ Amikor megismer egy dolgos és jóképű fiút, biztos benne, hogy ő az igazi.Vsa dekleta so se zaljubila v tega simpatičnega fanta, lepila njegove posterje na stene, vreščala na njegovih koncertih … ▸ Az összes lány beleszeretett ebbe a helyes fiúba, kiragasztották a posztereit a falukra, sikoltoztak a koncertjein...V povprečju se v EU dekleta odselijo pri 25 letih, fantje pri 27. ▸ Az EU-ban a lányok átlagban 25, a fiúk pedig 27 éves korukban költöznek el.
Rad sem jo imel že kot mlad fant. ▸ Már fiatal fiúként is szerettem.

2. (otrok) ▸ fiúPopolnoma vseeno nama je bilo, ali bo fant ali punčka. ▸ Teljesen mindegy volt számunkra, hogy fiú vagy lány lesz.
Za primerjavo povejmo, da je bilo decembra lani v rejništvu 982 otrok, nekaj več deklet kot fantov. ▸ Összehasonlításképpen mondjuk el, hogy tavaly decemberben 982 gyermek élt nevelőszülőknél, valamivel több lány, mint fiú.
Doma imamo triletno deklico in šestletnega fanta. ▸ Otthon egy hároméves lányunk és egy hatéves fiunk van.

3. ponavadi v množini, lahko izraža pozitiven odnos (pripadnik skupine) ▸ fiú
Naši fantje pa so obe srečanji izgubili, čeprav je viden določen napredek pri nekaterih igralcih. ▸ A fiaink mindkét találkozót elveszítették, bár néhány játékosnál látszik némi javulás.
Po krajšem premoru se fantje na male zaslone vračajo z novim videospotom. ▸ Rövid kihagyás után a fiúk új videóklippel térnek vissza a telefonképernyőkre.
Najprej se bomo po moško pomerili na igrišču, potem pa bomo, upam, s fanti popili kakšno pivo. ▸ Először férfiasan megmérkőzünk a pályán, majd – remélem – megiszunk a fiúkkal egy-két sört.
Zelo nerad napovedujem izid tekme, toda našim navijačem lahko obljubim, da bodo dali fantje vse od sebe. ▸ Nem igazán szeretném megjósolni a mérkőzés kimenetelét, de azt megígérhetem a szurkolóinknak, hogy a fiúk a tőlük telhető legjobban fognak teljesíteni.

4. (partner) ▸ barát [partner] ▸ fiú [partner]Moj bivši fant se je namreč na žalost izkazal kot zelo nezanesljiv moški. ▸ A volt barátom ugyanis sajnos nagyon megbízhatatlan férfinak bizonyult.Pripovedovala mi je, da gresta s fantom smučat. ▸ Elmondta, hogy a fiújával síelni mennek.

5. (igralna karta) ▸ alsó

fēde f

1. vera, verovanje:
avere fede nel progresso verovati v napredek
prestar fede all'astrologia verjeti v astrologijo

2. relig. vera:
la fede cristiana krščanska vera

3. prepričanje (politično, filozofsko):
fede democratica demokratično prepričanje

4. zaupanje:
aver fede nel trionfo della tecnica zaupati, biti prepričan v zmago tehnike
uomo di buona fede pošten človek, dobronameren človek
agire in buona, in mala fede dobronamerno, zlonamerno ravnati

5. zvestoba, poštenost:
fede coniugale zakonska zvestoba
mantenere fede alla parola data držati besedo
tener fede ai patti držati se dogovorjenega
dar fede obljubiti

6. poročni prstan

7. potrdilo:
far fede potrditi
fede di battesimo krstni list

gigántski (-a -o) adj. pren. gigantesco, colossale, enorme:
gigantski napredek tehnike gigantesco progresso della tecnica

incatenare

A) v. tr. (pres. incateno)

1. vkleniti, vklepati

2. pren. podjarmiti; zavreti, zavirati:
incatenare il progresso zavirati napredek

B) ➞ incatenarsi v. rifl. (pres. mi incateno) združiti, združevati se; povezati se

insensible [-sibl] adjectif neobčutljiv (à za), brezčuten; čustveno hladen, indiferenten; neopazen, neznaten

insensible au froid, aux intempéries neobčutljiv za mraz, za vremenske spremembe
progrès masculin insensible neznaten napredek

kot konj.

I. (v stavku)

1. (za izražanje primerjave glede enakosti) come, quanto:
prav tako je pridna kot njena mati è (altrettanto) brava quanto sua madre
(za izražanje primerjave glede različnosti) di, che, come, quanto:
njegov avto je dražji kot sosedov la sua auto è più cara di quella del vicino
odbojka ni priljubljena kot nogomet la pallamano non è così popolare come il calcio
to utegne napredek prej zavreti kot pospešiti ciò può frenare piuttosto che stimolare il progresso

3. (za izražanje podobnosti) come, da:
bel kot sneg bianco come la neve
vede se kot gospodar si comporta da padrone
dela kot črna živina lavora come un negro

4. (za izražanje približne podobnosti) come:
sprejeli so ga medse kot brata lo accolsero come un fratello
počuti se kot prerojen si sente come rinato

5. pren. drug kot, drugače kot (z nikalnico, za izražanje omejenosti na navedeno) che, se:
z otrokom nima drugega kot skrbi col bambino non ha altro che preoccupazioni
kje drugje kot pri nas bi se mu godilo bolje? dove mai altrove se non da noi se la passerebbe meglio?

6. pren. tako kot (za združevanje sorodnih pojmov) così come, tanto che:
s filmom so bili zadovoljni tako gledalci kot kritika il film ha soddisfatto tanto il pubblico che la critica

7. (za izražanje funkcije, položaja, ki ga ima ustrezna oseba ali stvar) come, quale, da:
to ti svetujem kot prijatelj te lo consiglio da amico
kot gost nastopa slavni tenorist quale ospite si esibirà il famoso tenore

II.

1. (v odvisnih stavkih za izražanje pojmov kakor pod I, 1—6)
a) come:
obnašaj se, kot se spodobi comportati come si addice
b) di quanto, di quel che; come:
pridelek je slabši, kot smo pričakovali il raccolto è più scarso di quel che ci aspettavamo
ni tako močan, kot sem mislil non è così forte come credevo
c) kot da come se, come:
vede se, kot da je on gospodar si comporta come se fosse lui il padrone
č) kot če se non:
odgovora ne dobiš drugače, kot če ga izsiliš non ottieni una risposta se non estorcendola con la forza
d) kot (... tako) come (... così):
kot se virusi ločijo po obliki, tako se razlikujejo tudi po zgradbi i virus come si distinguono per la forma, così si diversificano anche per la struttura
delajo, kot se komu zljubi si lavora come a chi pare e piace
(za izražanje primerjave sploh) come:
pridi jutri ali pojutrišnjem, kot hočeš vieni domani o dopodomani, come vuoi

2. (eliptično za naštevanje zgledov že prej povedanega) come, quale:
glagoli, kot skakati, letati se imenujejo ponavljalni i verbi come saltellare, svolazzare sono detti iterativi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
za delo je pripraven kot le kaj è un lavoratore veramente bravo, bravissimo
poznam tisto dekle, lahkomiselna je kot le katera conosco la ragazza, è proprio sventata
to pa je že več kot preveč questo è poi troppo!
ljudje malo manj kot stradajo la gente è, per così dire, alla fame

medicina samostalnik
1. (veda) ▸ orvostudomány, orvostanPovezane iztočnice: sodna medicina, tradicionalna medicina, socialna medicina, splošna medicina, urgentna medicina, paliativna medicina, regenerativna medicina, preventivna medicina, tropska medicina, rehabilitacijska medicina, športna medicina, medicina dela, alternativna medicina, družinska medicina, dentalna medicina, komplementarna medicina, kitajska medicina, interna medicina, manualna medicina, nuklearna medicina, ljudska medicina

2. (izobraževalni program) ▸ orvostudományi, orvosiHči je danes zdravnica, izpite na medicini je opravila s povprečno oceno devet. ▸ A lányom ma orvos, az orvostudományi képzésen a vizsgákat kilences átlaggal végezte el.

3. (medicinska fakulteta) ▸ orvostudományiŽe zgodaj sem se odločil, da bom šel študirat na medicino. ▸ Korán eldöntöttem, hogy orvostudományira jelentkezem.
Študenta, ki gre na medicino, čaka 6 let garanja. ▸ Az orvostudományira jelentkező hallgatóra 6 év gürcölés vár.

medro moški spol= medra; procurar su medro personal misliti na svojo lastno korist

medros pl napredek, napredovanje

misura f

1. mera, merjenje:
prendere le misure meriti
prendere male le misure pren. zmotiti se v oceni
abito, scarpe su misura obleka, čevlji po meri
che misura porti? katero številko (kroja, srajce) nosiš?

2. mera (instrument za merjenje):
pesi e misure utežne in dolžinske, površinske, prostorninske mere

3. pren. vrednost, sposobnost; sorazmernost:
vincere di misura, di stretta misura šport tesno zmagati

4. mera, umerjenost, preudarnost:
agire con misura delovati s pravo mero
non avere misura nel mangiare, nel bere ne poznati mere pri hrani, pijači
oltre misura, fuor di misura neumerjeno
passare la misura pretiravati

5. pren. mera, ukrep:
mezze misure polovični ukrepi
misure di sicurezza varnostni ukrepi
prendere, adottare misure ukrepati

6.
nella misura in cui če, v kolikor:
nella misura in cui lo ritieni necessario, fallo če se ti zdi za potrebno, stori to
a misura di po, po meri, primeren:
progresso a misura d'uomo napredek po meri človeka

7. lit. mera

8. glasba (battuta) takt

občečlovéški (-a -o) adj. umano, dell'uomo (in genere), dell'umanità (in genere), universale:
občečloveški napredek progresso dell'umanità
občečloveške pravice diritti dell'uomo

občúten perceptible; appreciable; considerable; arhaično sensible

občútna izguba heavy loss, grievous loss
občúten napredek perceptible progress
občútna (nujna) potreba deeply felt want
občútna razlika appreciable difference

obíti¹ (-ídem) perf.

1. fare il giro (di), andare intorno (a), girare:
obiti gozd fare il giro del bosco
obiti Evropo girare l'Europa

2. (izogniti se) eludere, girare alla larga (di)

3. passare in rassegna, visitare:
obiti častno četo passare in rassegna il plotone d'onore
obiti razstavo visitare la mostra

4. essere colto, preso da:
obšel ga je hud dvom, strah fu preso da forti dubbi, dalla paura
obšla ga je bledica, kurja polt impallidì, rabbrividì
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
napredek je obšel naše podeželje il progresso si è dimenticato delle nostre campagne
pri podelitvi nagrad so ga obšli nell'assegnazione dei premi è stato ignorato
novica je hitro obšla svet la notizia si diffuse rapidamente
obiti neprijetna vprašanja glissare sulle domande imbarazzanti

rapide [rapid] adjectif hiter, brz, nagel; strm; deroč; bežen; figuré živ(ahen); pharmacie hitro učinkujoč; ekspeditiven; masculin brzica; (= train masculin rapide) brzovlak

rapide comme une flèche hiter kot strelica
acier masculin (à coupe) rapide zelo trdo jeklo
courant masculin rapide deroč tok (reke)
pellicule féminin (ultra) rapide (zelo) občutljiv film
pente féminin rapide strmo pobočje
pouls masculin, respiration féminin rapide hiter pulz, hitro dihanje
progrès masculin, guérison féminin nagel napredek, nagla ozdravitev
style masculin rapide živahen slog

razveseljív réjouissant, qui fait plaisir, agréable; encourageant

razveseljive novice des nouvelles réjouissantes
razveseljiv napredek des progrès satisfaisants (ali encourageants)

suivre* [sɥivrə] verbe transitif slediti (quelqu'un komu), iti za (kom), priti za (kom); zasledovati; spremljati, iti s kom; priključiti se (komu); iti vzdolž; kreniti; obiskovati, poslušati (predavanja); ravnati se po, ubogati; opazovati, nadzorovati; verbe intransitif slediti; pozneje, nato priti

se suivre slediti si
à suivre nadaljevanje sledi
comme suit kot sledi
exemple masculin à suivre posnemanja vreden zgled
il suit de là que ... iz tega sledi, da ...
suivre le chemin iti po poti naprej
suivre le droit chemin (figuré) ostati pošten(jak)
suivre la côte pluti vzdolž obale
suivre un cours obiskovati tečaj, predavanja
suivre le cours d'un fleuve iti vzdolž reke
suivre son cours iti svojo pot; normalno potekati
suivre les conseils poslušati, ubogati nasvete
suivre la mode ravnati se po modi
suivre le mouvement (figuré) plavati s tokom; napraviti, delati kot drugi
suivre un parti pripadati neki stranki
suivre quelqu'un en pensée biti v mislih pri kom
suivre quelqu'un de près biti komu tik za petami
suivre une profession opravljati (neki) poklic
suivre le théâtre često iti, zahajati v gledališče
suivre quelqu'un dans la tombe umreti kmalu za kom
suivre les traces, les pas de quelqu'un iti, stopati po stopinjah kake osebe
suivre un traitement (médecine) zdraviti se
suivre quelqu'un toujours et partout ne se ganiti od koga
je ne puis vous suivre ne morem slediti vašim besedam
cet élève ne suit pas en classe ta učenec ne sledi pouku, ni pazljiv v šoli
la nuit suit le jour noč pride za dnevom
sa maison suit la mienne njegova hiša pride (po svoji legi) za mojo
sa femme le suit dans tous ses voyages njegova žena ga spremlja na vseh njegovih potovanjih
suivre un élève nadzirati delo in napredek učenca
le médecin suit le malade zdravnik nadzira potek bolezni pri bolniku
suivre quelqu'un du regard, des yeux spremljati koga z očmi, gledati za kom
le souper fut suivi de la danse večerji je sledil ples
(prière de) faire suivre! (F. S. na pismih) (prosimo) poslati za naslovljencem!
faire suivre quelqu'un dati koga nadzirati
se suivre à la queue leu leu, à la file iti eden za drugim, v gosjem redu
les jours se suivent et ne se ressemblent pas (proverbe) vsak dan prinese kaj novega

technique [tɛknik] adjectif tehničen, tehniški; féminin tehnika, familier metoda, postopek, prijem

mot masculin, expression féminin technique strokovna beseda, izraz
développement masculin, équipement masculin technique tehnični razvoj, oprema
enseignement masculin technique strokovno šolstvo
progrès masculin pluriel techniques tehnični napredek
(familier) n'avoir pas la bonne technique ne znati se lotiti, ne imeti prijema, ne znati ravnati z

up¹ [ʌp] samostalnik
vzpetost, strmina, višina
ekonomija porast (tečajev, cen)
pogovorno srečen človek, srečko, povzpetnik; predstojnik; vlak (avtobus), ki vozi v mesto

ups and downs of a country valovitost tal
the ups and downs of life sreča in nesreča v življenju
my ups and downs imel sem dobre in slabe čase (srečo in nesrečo) v življenju
the up and up stalni napredek
on the up-and-up pogovorno vedno boljši; v redu, brezhiben

verujoč [ó] (-a, -e) gläubig
verujoč v Boga gottgläubig
prosto: (zunajcerkven) freireligiös
figurativno verujoč v napredek fortschrittsgläubig

víden¹ (-dna -o) adj.

1. visibile, apparente, percepibile (con la vista); evidente, chiaro:
vidno s prostim očesom visibile a occhio nudo
z vidnim užitkom, zadovoljstvom con evidente piacere, contentezza
vidna in nevidna živa bitja esseri viventi visibili e invisibili
viden napredek, razvoj un progresso, uno sviluppo visibile, evidente

2. (pomemben, ugleden) importante, ragguardevole, in vista:
vidna osebnost un personaggio in vista

3. fiz. visibile:
vidni spekter spettro visibile

4. grad.
vidni beton calcestruzzo liscio, non intonacato