Franja

ćȍrnuti -nēm
1. ekspr. suniti, ukrasti
2. ćornuti na pamet priti na pamet, na misel: kada će to njemu ćornuti na pamet

de od, iz; pri; zaradi, nad; o; v, na; za

nativo de Portugal po rodu iz Portugalske
de ello se desprende iz tega sledi
la ciudad de Berlin mesto Berlin
el mes de mayo mesec maj
máquina de coser šivalni stroj
de este lado s te strani
de madrugada, (muy) de mañana (zelo) zgodaj zjutraj
de día podnevi
de noche ponoči
de verano poleti
de mucho atrás že dolgo
de vez en cuando včasih, tu pa tam
no soy de sus amigos nisem eden njegovih prijateljev
anillo de oro zlat prstan
ocuparse de baviti se z
llorar de gozo jokati od veselja
morir de sed umreti od žeje
padecer de una enfermedad trpeti za boleznijo
desesperar de obupati nad
quejarse de pritoževati se nad
¡guárdate de mí! čuvaj se me!
mudarse de casa preseliti se
cambiar de conducta spremeniti svoje vedenje
es de rigor nujno je; strogo je predpisano
colmar de favores obsuti z naklonjenostjo
vestido de blanco belo oblačen
de viva voz ustno
María Moreno de Perez Marija Perez roj. Moreno
de camino na poti
de memoria na pamet
de paso obenem, hkrati; mimogrede
de sobra odvečen
de repente nenadoma
estar de pie stati (na nogah)
de un salto ganó la calle z enim samim skokom je bil na ulici
servir de criado biti za služabnika
trabajar de albañil delati kot zidar
le hablo de tú tikam ga
¡pobre de su padre! ubogi njegov oče!
¡pobre de mí! ubogi jaz!
¡ay de ti! gorje ti!
de ti a mí med nama
de no haberlo dicho tú če tega ne bi bil rekel ti
de no ser así drugače, sicer
acaba de publicarse pravkar izšlo
has de comprender que moraš razumeti, da
debo de decir moram reči
¿es de creer? je to verjetno?
a fin de z namenom, da bi
de herrero a herrero no pasan chispas vrana vrani oči ne izkljuje

dēturbō -āre -āvī -ātum

1. dol pognati, dol zagnati, dol vreči, s česa poriniti, na tla zbiti, zvaliti, zvrniti, podreti: aliquem in viam Pl., aliquem de saxo Nov. fr., aliquem de tribunali C., aliquem de ponte in Tiberim Varr. fr., Phaëthonta … deturbavit equis in terram Lucr., Menoetem in mare puppi deturbat ab alta V., aliquem equo d. Amm.; z neživimi obj.: omnes de tecto tegulas Pl., istius statuam Ci., aedificium Ci. ep., supervacuos pampinos Col.; pesn. z dat.: caput orantis deturbat terrae V. pobije na tla.

2. occ. (voj.) sovražnika z njegovega položaja pregnati, odgnati (odganjati): nostros lapidibus de vallo d. C., ex omni parte lapidibus coniectis deturbati C., d. Pompeianos ex vallo C., moenibus deturbat S. fr., trepidos ex praesidiis stationibusque Macedonas deturbant L., deturbant nitentes per ardua hostes L., deturbatis Samnitibus L., deturbatis, qui interiora montium obsidebant Cu.; abs.: miles contra deturbare telis T.

3. pren. koga iz česa pregnati, izpodriniti, komu kaj (od)vzeti: consulem de custodia civitatis Ci., sua quemque fraus de sanitate ac mente deturbat Ci. slehernemu vzame … zdravo pamet, deturbari ex magna spe ali samo spe Ci. ep. izgubiti … upanje, deturbatus verecundiā Gell.; deturbare testimonium ex animo Nov. fr., haec (tempestas) verecundiam mihi et virtutis modum deturbavit Pl. me je pripravila ob …

4. occ. (jur.) koga iz njegove posesti pregnati: aliquem certa re et possessione Ci. ep., de fortunis omnibus P. Quinctius deturbandus est Ci.

dictiō -ōnis, f (dīcere)

1. govorjenje, izražanje, pripovedovanje, napoved, poved: testimonii Ter. prič(ev)anje, sententiae Ci., multae Ci. določitev; jur.
a) iuris dictio (ali iuxtapositio iurisdictio) civilno sodstvo (v naspr. z vojaškim): ut iuris dictionem cum ferro conferatis Ci., venalem in Sicilia iuris dictionem habuerit Ci., Asiaticae (v Aziji) iuris dictioni urbana iuris dictio respondebit Ci., iuris dictio urbana et peregrina (= praetoris urbani et peregrini) L.; met.: plerosque in isdem iurisdictionibus habere T. (o prokonzulih) v istih sodnih okrajih.
b) causae dictio zagovarjanje, zagovor, odgovor: Q., totam causae dictionem in V partes dividam Ci., vocari ad causae dictionem Ci. na odgovor, nec mihi ille iudicium populi nec legitimam aliquam contentionem nec disceptationem aut causae dictionem, sed vim … denuntiabat Ci., die constitutā causae dictionis C., non patri modo remissa causae dictio est, sed … L.

2. occ. (govorniško) predavanje, govor: dictioni operam dare Ci., dictiones oratoriae Ci., dictiones subitae Ci. na pamet (brez pripravljanja) govorjeni govori, mediam dictionem fletu eius interrumpi Sen. rh.; poseb. govorjenje za vajo (v retorskih šolah), umetniški govor = deklamacija: discipulorum dictiones Q., dictiones extemporales (na pamet) Q.

3. met.
a) izrek (preročišča), prerokba: Pac. ap. Non., Poeta ap. Corn., data dictio erat, caveret Acherusiam aquam L.
b) pogovor: arcana semotae dictionis T. skrivnega pogovora.
c) α) gram. posebni, posamezni izraz, beseda, reklo: slovničarji; izražanje = posebni način izražanja, govorni obrat ali zasuk: Q. (I, 5, 2; IX, 1, 17), Gell. (VII, 9, 13; XI, 3, ξ 3). β) ret. način govorjenja, način predavanja, dikcija: Attica, forensis Ci., fuit in hoc popularis dictio excellens Ci.

dinafáră adv.
□ pe dinafară na pamet

discēdō -ere -cēssī -cēssum

I.

1. narazen iti, raziti se, razhajati se, ločiti se: Sis. ap. Non., Suet., senatus perturbatus discedit Ci., longe inter se discesserunt N., cum … diversi (na razne strani) discessissent N., ita populus ludibrio habitus discessit S., in duas partīs discedunt Numidae S., cum discedere populum iussissent tribuni L., discedunt in partes T., contionem … discedere in manipulos iubet T., in cornua d. Cu.; (o stvareh): nebula ac fumus … discedit in auras Lucr., discedit terra, caelum Ci. se odpre, toda: medium video discedere caelum V. da se oblaki pretrgavajo; discessit vomere sulcus Lucan., vident discedere montes Val. Fl.; brezos.: disceditur Ci. razidejo (ločijo) se; pren.
a) gram. in log. razhajati se = (raz)deliti se: ab uno capite in duo obliquos casus Varr., divisio, quae in tres partes discedit Q., proposita in duo genera discedunt Q.
b) politično cepiti se, razcepiti (razcepljati) se: omnis Italia animis discedit S. fr.

2. occ.
a) razkropiti se: qui (adversarii) si discessissent, maiore cum labore … bellum confecturum, cum singulos consectari cogeretur N. Kam? in silvas, ex fuga in civitates C., domos suas N.
b) (pri glasovanju v senatu) raziti (razhajati) se (pri glasovanju so senatorji vedno stopili vsak do svojega svetovalca), od tod: in aliquam sententiam d. L. h kakemu mnenju pristopiti, glasovati za … , prim.: quo (= ad quod SC) numquam ante discessum est Ci. ki se prej nikdar ni storil; naspr.: in alia omnia discedere Ci. k nasprotnemu mnenju pristopiti, povsem nasprotnega mnenja biti.

II.

1. oditi, odhajati, oddaljiti (oddaljevati) se, koga zapustiti (zapuščati); abs.: discedens ita locutus est Ci., tyrannus non discedebat longius Ci.; s sup.: cubitum d. Ci. Od kod? ab hero Pl., ab armis C. odložiti orožje, a signis C. iz bojne vrste stopiti, a Caesare C., a foribus non d. N., d. de convivio, de foro, e Gallia, e curia Ci., Capuā Ci., finibus, templo, e patria O., e medio Suet. skriti se; brezos.: a contione disceditur C. Pren. (sovražno) od koga ločiti se, odpasti, koga zapustiti, komu izneveriti se: uxor a Dolabella discessit Caelius in Ci. ep., d. a duce L., ab eo (duce) C., ab amicis Ci., numquam ab eo discessit N. nikdar ga ni zapustil; (o neživih subj.): quartana ab aliquo discedit Ci. mine, quae a te non discedit, audacia Ci., calx ab arena discedit Vitr. odstopi, squamae ex summa cute discedunt Cels. se odločijo. Redko s smerjo: tu in cubiculum discessisti Ci., d. ex castris domum C., ad urbem V., Capreas T.

2. occ. (voj.)
a) odkorakati, odmarširati, odriniti, odmakniti (odmikati) se, vzdigniti se: exercitus discessit a Tarracone C., d. a Brundisio, a Gergovia, ab Rheno, ex hibernis C., a bello atque ab hostibus C. odmakniti se z bojišča in od sovražnikov, infecta re C., infectis rebus N., ab Artemisio N.
b) (iz boja) oditi, kot zmagovalec ali premaganec iziti: superior (victor) discedit C., cum superior proelio (iz boja) discessisset N., postquam victor … discessit ab hoste H., sine detrimento d. C., quod … ab adulescentulo Caesare victus discesserat S. ker je bil podlegel … , graviter vulneratus discedit S.; d. pari proelio N. ali aequo proelio C. ali aequa manu S. ali aequo Marte L. raziti se ob neodločeni bitki; (o boju pred sodniki): superiorem d. Ci. ostati zmagovalec = dobiti pravdo, inferiorem d. Ci. izgubiti pravdo, patimini matrem victam discedere? Ci., hos pateris impune discedere? Ci., si … tanta iniuria impunita discesserit Ci. če se izmuzne … , liberatum discedere Ci., N. oproščen biti, consulum iudicio discessit probatus Ci. odstopil je ob odobravanju konzulov, d. cum gloria Ci. ep., a iudicio capitis maximā discessit gloriā N. jo je unesel; z adv.: d. non male Pl., pulchre et probe Ter. prav lepo in dobro opraviti, turpissime d. Ci. sramotno pobrati se (morati).

3. pren.
a) ločiti se = (iz)giniti, (pre)miniti: sol discedens H. zahajajoče, discessit sol Ambr., lux tarde discedere visa O., d. a vita Col. ali ex vita tamquam ex hospitio Ci. ali (v pozni lat.) samo discedere Min., Amm. ločiti se od tega sveta, preminiti, numquam ex animo meo discedit illius viri memoria Ci., hostibus spes potiundi oppidi discessit C.
b) od česa odstopiti (odstopati), s čim (od)nehati, česa ogibati se, čemu izneveriti se, kaj pustiti, (p)opustiti: d. a sua sententia C. odstopiti od svojega mnenja, ab officio, ab opere, ab oppugnatione castrorum C., a consuetudine, a voluptate, a fide et iustitia Ci., a constantia atque a mente atque a se discessit Ci. izgubil je stanovitnost in pamet in samega sebe, d. a contactu T.
c) occ. α) (o govorniku) oddaljiti se = od predmeta odstopiti, zaiti, skreniti: d. a re Ci. β) koga, kaj neupoštevati, izvzeti: quom ab hoc discessistis Ci., cum a vobis discesserim Ci. ep. izvzemši vas, a fraterno amore discessi Ci. ep.

Opomba: Sinkopirani pf. discēstī (= discessisti): Pl. Pt. pf. custodibus discessis: Caelius Antip. ap. Prisc.

dólg, -a, -o long, grand, haut

dolgo longtemps
že dolgo depuis longtemps
hiša je 12 m dolga la maison a 12 m de long(ueur) (ali est longue de 12 m, a une longueur de 12 m)
že dolgo mi ni pisal il ne m'a pas écrit de(puis) longtemps; il a été longtemps sans m'écrire
dolgo ga ni il tarde à venir, il se fait attendre
kako dolgo se že učite francoščino? combien de temps y a-t-il que vous apprenez le français?, depuis quand (ali combien de temps) apprenez-vous le français?
ne bo več dolgo živel il n'ira plus loin, il ne vivra plus longtemps
poznava se že dolgo nous nous connaissons depuis longtemps (ali de longue date); il y a beau temps (ali bien longtemps) que nous nous connaissons
po dolgem pasti tomber de tout son long (ali de son haut, de toute sa hauteur)
na dolgo in na široko longuement, tout au (du) long, en détail, de façon détaillée; en long et en large, de long en large
imeti dolge prste avoir les doigts crochus
dolg ko prekla, žrd une grande perche, un échalas
dolgi valovi grandes ondes
dolgi lasje, kratka pamet longs cheveux, courte cervelle

dólg (-a -o) adj.

1. lungo; oblungo:
dolg hodnik un lungo corridoio
dolga vrv una lunga fune
dolga vrsta lunga fila
imeti dolg obraz avere un viso oblungo
biti dolg kakor prekla essere lungo come una pertica

2. (ki traja veliko časa) lungo:
dolgi zimski večeri le lunghe serate invernali
dolga bolezen lunga malattia
dolgo uro ga ni bilo è stato via un'ora intera
od tedaj so pretekla dolga leta da allora sono passati tanti anni

3. (za izražanje razsežnosti v času):
biti dolg durare
predavanje je lahko dolgo največ 40 minut la conferenza duri al massimo 40 minuti
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pejor. imeti dolg jezik avere la lingua lunga
imeti dolge prste avere le mani lunghe
ostati z dolgim nosom restare con un palmo di naso
oditi z dolgim nosom tornare con le pive nel sacco
narediti dolg obraz mettere il muso, fare il muso lungo
padel je, kakor je bil dolg in širok cadde lungo disteso
lingv. dolg samoglasnik vocale lunga
navt. ladja dolge plovbe nave di lungo corso
rad. dolgi valovi onde lunghe
šport. tek na dolge proge (gare di) fondo
po dolgem iskanju dopo molto cercare
dolga kava caffè lungo
dolga večerna obleka abito lungo
šport. dolg diagonalni predložek cross
dolgi maraton randonnée
dolga kolesarska etapa tappone
dolga podaja allungo
pog. dolga hoja sgambata, scarpinata
hist., gled. dolg plašč sirma
dolga biserna ogrlica cascata di perle
dolga brada barbone
obl. dolga halja zimarra, (v srednjem veku) cioppa
dolga jopa sette ottavi
dolga suknja giustacuore, (v srednjem veku) guarnacca
ekst. dolga vrsta processione, teoria, carovana (di veicoli e sim.)
dolgi (moški) lasje zazzera
dolgi zalisci favoriti
obrt. dolgi šiv basta
dolgo hropenje rantolio
dolgo zvonjenje scampanellio
navt. dolgo veslo sensile
PREGOVORI:
dolgi lasje, kratka pamet chioma di femmina, cervello di gallina
ni tako dolg dan, da ne bi bilo večera ogni cosa prima o poi finisce
dolga bolezen, gotova smrt malattia lunga, morte sicura

esprit [ɛspri] masculin duh, duša; razum, pamet, bistroumnost, glava; smisel; bistvo; značaj; nagnjenje, mišljenje; namen; dar, sposobnost; grammaire pridih, aspiracija

dans l'esprit de la loi v duhu zakona
il est parti sans esprit de retour odšel je, ne da bi mislil na vrnitev
esprit d'attaque, de camaraderie, de commerce, de compétition bojevit, tovariški, trgovski, tekmovalni duh
esprit de clocher lokalni patriotizem, malomeščanstvo
esprit divin (religion) Bog
esprit d'entreprise, d'initiative podjeten, iniciativen duh
esprit-de-bois masculin lesni cvet, metilni alkohol
esprit d'épargne smisel za varčevanje
esprit d'équipe ekipni duh, čut solidarnosti
esprit de l'escalier počasna pamet
esprit follet škrat
esprit fort svobodomislec
esprit de justice smisel za pravičnost
esprit moutonnier čredni nagon
esprit national narodna zavednost
esprit de sacrifice požrtvovalnost
l'Esprit saint, le Saint-Esprit (religion) sv. duh
esprit de sel solna. kislina
esprit de suite doslednost; logično mišljenje
esprit de vengeance maščevalnost
esprit-de-vin masculin vinski cvet
évocation féminin des esprits zaklinjanje duhov
homme masculin d'esprit duhovit človek
large d'esprit velikopotezen
largeur féminin d'esprit liberalno mišljenje
mot masculin, trait masculin d'esprit duhovit domislek
présence féminin d'esprit prisebnost
simple masculin d'esprit bebec, naivnež
simplicité féminin d'esprit naivnost
où avais je l'esprit? (figuré) kje sem imel pamet?
avoir l'esprit bien fait biti pametna glava
avoir l'esprit ailleurs biti nepazljiv, misliti na kaj drugega
avoir de l'esprit biti duhovit
avoir de l'esprit au bout des doigts biti zelo spreten, ročen
avoir de l'esprit jusqu'aux bouts des doigts iskriti se od duhovitosti
avoir l'esprit à imeti veselje, nagnjenje, voljo za
avoir le bon esprit de biti dovolj pameten, da ...
n'avoir pas tous ses esprits ne biti čisto pri pravi (pameti)
avoir l'esprit dérangé imeti duševne motnje
avoir mauvais esprit biti uporen, trmast, svojeglav
calmer les esprits pomiriti duhove
se creuser l'esprit beliti, ubijati si glavo
croire aux esprits verjeti v duhove
être sain de corps et d'esprit biti telesno in duševno zdrav
être possédé du malin esprit biti obseden (od zlega duha)
faire de l'esprit duhovičiti, šaliti se
gagner l'esprit de quelqu'un pridobiti si zaupanje neke osebe
manquer d'esprit, d'à propos ne biti odrezav
ôtez-vous cette idée de l'esprit izbijte si to misel iz glave
perdre l'esprit izgubiti pamet, znoreti
rendre l'esprit izdihniti (dušo), umreti
reprendre ses esprits priti zopet k sebi
rester dans l'esprit ostati v spominu
tourner son esprit vers obrniti svojo pozornost na, k
trotter dans l'esprit (figuré) hoditi po glavi
cela me vient à l'esprit to mi pride na pamet
l'esprit est prompt, mais la chair est faible duh je voljan, a meso je slabotno

ex in (oslabljeno) ē, praep. z abl. (indoev. kor. eg̑s ali eg̑hs iz; prim. gr. ἐκ, ἐξ). Osnovna obl. ec se je pred soglasniki ohranila le v nekaterih zloženkah, npr. ecbibo, ecdurus, ecfari, ecfundo, ecnubo, posamič samostojno: ec se produnto Ci. Obl. e stoji le pred soglasniki, ex (iz ecs) pred samoglasniki in trdimi soglasniki; pred f se priliči: efficio iz ecficio; za x s izpade ali pa ostane: exul, excindo in exsul, exscindo.

I. zaznamuje oddaljitev iz notranjosti kakega prostora navzven,

1. iz: ex aedibus me edidi foras Pl., exire ex urbe, ex navi Ci., exire e vita Ci. umreti, pulsis e foro bonis omnibus Ci., pecunias tollere ex fano Dianae C., eicere aliquem e civitate N., canere ex ore V., Hannibal movit ex Taurinis L.

2. occ.
a) s česa, od česa … (navzdol): pendēre ex arbore Ci., deus aliqui delapsus a caelo Ci., cecidisse ex equo Ci., desilire ex equis C., desilire ex essedis C., desilire e curru O., saltum dare e curru V., picis e caelo demissum flumen Lucr., eicere e saxo H., saxum ingens e Capitolio procidit L., e muris propugnantes Cu.
b) iz (s) česa … (navzgor): globus terrae eminens e mari Ci., ex subselliis surgunt Ci., collis paullulum ex planitie editus C., corripio e stratis corpus V., truditur e sicco ligno radix V.
c) iz (s, od) kakega mesta: ex cruce Italiam cernere Ci., ex hoc ipso loco permulta contra eam legem verba fecisti Ci., qui nihil ex occulto … agendum putant Ci. na skrivnem, ex eorum corporibus pugnare C., ex equis conloqui C. na konjih, ex arido C. s kopnega, ex omnibus partibus advolare C. od povsod, non longe ex eo loco C. ne daleč … , agros populo Romano ex parte decuma, C. Verri ex omni reliquo vectigalīs fuisse Ci. so bila dolžna dajati … eno desetino, G. Veru pa preostalih devet desetin, ex una urbe nostra totam Graeciam liberavi N., ex quo (loco) posset exaudiri N., ex insula conspici N. ali e fluctu conspici (videti se) V., ex diverso V. od različnih strani, ex vinculis causam dicere L. v okovih, vklenjen, ex puppi pugnare Plin., ex libello respondere Plin. iun., ex alio latere Plin. iun. na drugi strani, Batavi non multum ex ripa colunt T. ne daleč od … , iudices aut e plano aut e quaesitoris tribunali admonebat Suet.; laborare ex pedibus, ex renibus Ci. trpeti bolečine, biti bolan na (čem), ex vulnere aeger Ci. bolan zaradi rane. Posebna rekla: victoriam ferre ex aliquo L. ali reportare ex aliquo Ci., L. zmago doseči nad kom, pramagati ga = victoriam reportare ex aliquo Ci., L., tudi victoria ex aliquo (brez glag.) L. nad kom; triumphare ex aliquo Ci., L. ali triumphum agere ex aliquo Ci., L. zmagoslavje slaviti nad kom.

3. (zaznamuje izvor, rod, domovino idr.) iz, z, od: Philocrates ex Alide Pl., ex me atque hoc natus est, gravida e Pamphilio, ex Aethiopia ancillula Ter., habebat ex ea femina liberos, ex improbo patre probum filium nasci, Epicurei e Graecia, negotiator ex Africa, civis Romanus e conventu Panhormitano, quod erat ex eodem municipio, Vettius e Marsis (iz marsovske dežele), ex caeno tyrannus, ex nimia potentia principum oritur interitus principium Ci., natus ex ea Ci., N. njen sin, soror ex matre C. po materi, ortus ex civitate C., ex Helvetiis uxorem habere C. iz (dežele) Helvečanov, ex Hispania quidam C., ex Ithaca esse V. z Itake doma biti, umbrae ex postibus V., fons ex opaco specu, ex India elephanti, ex minoribus castris aquatores L., puer ex aula H. paž, ex aliqua notā esse Q., Petr., e plebe esse Cu., pecunia publica, quae ex metallis redibat N., ex vitiis iuventutem luxuria atque avaritia invasere S.

II. sloneč na krajevnem pomenu zaznamuje

1. izhodišče dejanja pri pojmih dobivanja, prejemanja in jemanja, kot so capere, accipere, percipere, petere, auferre, haurire, promere, sumere, tollere, eximere idr., iz, izmed, od: fructūs capere ex otio Ci., cum ex aerario acceperis Ci., aurum ex armario promere Ci., ex multis ea sumam Ci., solem e mundo tollere videntur, qui amicitiam e vita tollunt Ci., ex eis rebus ei praemium tribui Ci., coloniam ex hostibus eripere L.; podobno pri pojmih vpraševanja, izpraševanja, poizvedovanja, slišanja, domnevanja, spoznavanja idr., npr. quaerere, requirere, percunctari, audire, discere, intellegere: quaere hoc ex Clodio Ci., ex te ista requiram Ci., studeo ex te audire, quid sentias Ci., ut Romae ex istius amicis acceperam Ci., id ex ipsius sermone intellexit Ci., ex eo cum ab ineunte aetate bene speravissem Ci., ex fumo suspicio allata est N., disco virtutem ex eo V., ex aliquo est invenienda deo O., vidi, non ex audito arguo Pl., scibo ex hoc, quid siet Ter., e petulantia etiam perfidiam suspectabat T.

2. pri partitivnem razmerju celoto, od katere se kaj jemlje kot del, od, iz, izmed, med: si esset alia ex hoc quaestu Ter., aliquis ex nobis Ci., ex illo numero aliqui Ci., homo ex numero disertorum Ci., audacissimus ex omnibus Ci., nihil ex pristina voluntate (= pristinae voluntatis) mutaverat Ci., fuit eodem ex studio vir eruditus Ci. istega poklica, unus ex filiis, proximi ex Belgis, nonnulli ex suis C., quod ex aliis ei maximam fidem habebat C., pars ex Rheno C. Renov rokav, Fulginius ex primo hastato legionis XIV C., has altitudo puppium ex barbaris navibus (= barbarorum navium) superabat C., cortex ex arboribus (= arborum) C., ex ephoris quidam N., neque quisquam ex sua stirpe N., aliquid ex hac indole Cu., e provinciis Hispaniae praerat Cluvius Rufus T.; prim.: e quibus partim … partim … Ci.

3.
a) snov, iz katere je kaj pripravljeno, narejeno, iz, od, ob (z lokativom): resinam ex melle Aegyptiam vorato Pl., ex iure hesterno panem atrum vorent Ter., fenestrae e viminibus factae Varr., (Ennius) constitutus ex marmore Ci., pocula ex auro, vas vinarium ex una gemma pergrandi Ci., Hercules egregie factus ex aere Ci., glandes ex argilla Ci. kroglice iz bele gline, glinaste kroglice, scuta ex cortice facta O., muri ex sacellis constabant N., ex auro crateram dicavit Cu., potiones ex absinthio dantur Cels., calx ex oleo subacta Vitr., taeda ex aceto cocta Plin.; o barvah, ki prehajajo druga v drugo: bacae e nigro rufae Plin. črno rdeče, pallens (pallidus) e viridi Plin. bledo zelen, zelenkast, (apes) ex aureolo variae Col. zlato pikaste; pesn.: hoc totum e Coa veste volumen erit Pr. bo govorila o koškem oblačilu; pren.: homo totus ex fraude factus Ci. ki ga je samo sleparstvo, homo ex animo constat et corpore Ci., natura animantis concreta ex pluribus naturis Ci., quae contineantur ex effectione et ex materia Ci., exercitus, qui coniunctus est ex duobus Ci.; včasih = po (za oznako vzorca [modela], po katerem je kaj narejeno): quae … sunt … imitatione ex aliquo expressa Ci., ex membris similitudine expressa Plin., hominis imaginem gypso e facie expressit Plin.
b) (o imetju, iz katerega se zalagajo stroški za kaj), iz, od, ob: domum ex aerario aedificare Ci. z denarjem iz državne blagajne, quaestum facere ex viarum munitione Ci., ex praeda tripodem aureum Delphis ponere N. ali muros ex hostium praeda restituerat N. z denarjem iz plena … , largiri ex alieno L., vivere ex rapto O., Cu. ob ropu, quoniam is (quaestus) maior ex populo est Cels. ker se ga več dobi pri narodu.

4. stanje, položaj, iz katerega kdo prihaja v drugega, iz: tranquillum facere ex irato Pl., ex exsule consul Ci., ex minima … re publica maximam … nobis reliquerunt Ci., sis ne ex pauperrimo dives factus Ci., ex maximo bello tantum otium conciliavit N., fierent iuvenes subito ex infantibus parvis Lucr., ex nitido fit rusticus H.; preg.: arcem facere ex cloaca Ci. = „iz komarja delati konja“, „iz muhe … slona“, pesn.: nymphas e navibus esse iusserat V.

5. povod, vzrok, iz katerega kako dejanje izvira (pogosto v zvezi z zaimki), iz, po, zaradi, od, po (z lokativom), spričo, za: ex ea causa, ex ea re Ci. idr. iz tega vzroka, zaradi tega, ex eadem causa Ci., ex hoc Ci. zato, ex quo, qua ex re Ci. idr. zaradi česar, in zaradi tega, in od tod, mater ex aegritudine misera Ter., cum esset infirmus ex (po) gravi morbo Ci., Hannibal aeger oculis ex verna intemperie L., ex vulnere mori, ex vulneribus perire L. za rano, za ranami, civitas commota ex aere alieno L., Demetrius ex re publica clarus (sloveč po svojih zaslugah za državo), ex doctrina nobilis Ci., quarum ex disparibus motionibus magnum annum mathematici nominaverunt Ci., damnatus est … ex Sardinia Ci., ex commutatione rerum C., Liger ex nivibus creverat C. zaradi obilnega snega, in spem victoriae adductus ex opportunitate loci S., veritus ex anni tempore et inopia aquae, ne siti conficeretur exercitus S., ex vino vacillantes, hesterna ex potatione oscitantes Cu., sollicita ex regis fiducia Cu., ex nuntiis cunctabundus T. na (te) vesti, ex occasione Suet. ali ex omni occasione Plin. iun. ob (vsaki) priložnosti; redko brez glag.: ex hac clade atrox ira (sc. orta) L., timor ex imperatore, ex legato timor T., nulla in eo culpa ex principe T. ne da bi bil knez kaj zakrivil, contemptio ex barbaris T. (od) barbarov. O vzroku kakega poimenovanja: eius ex nomine Tenedos nominatur Ci. po njegovem imenu, (Romulus) urbem constituit, quam e suo nomine Romam iussit nominari Ci., cui postea Africano cognomen ex virtute fuit S., nomen ex vitio positum O., e quorum nominibus proximi Oceano Ingaevones … vocentur T., cui cognomen Superbo ex moribus datum Fl., Aeneas urbem ex nomine uxoris Lavinium condidit Iust. Pogosto o sprejetih sklepih (ukrepih) = po, v smislu, na podlagi: ex senatus consulto Ci., N., ex senatus sententia S., ex decreto, ex edicto Ci., ex consilii sententia N. na podlagi sklepa; tako tudi: ex lege Ci., ex legibus Ci., T., ex iure Ci., ex convento Ci., ali ex pacto N., ali ex foedere L. po dogovoru, po pogodbi, ex litteris Ci., C., S., Q., Suet., ali ex (e) more Ter., N., V. po navadi, po običaju, ex ordine V. po redu, po pravilu, ex re Ph., ex re et ex tempore Ci., ex comparatione L.

6. stališče, zaradi katerega se kaj stori ali sodi, iz, z, po, v (prid), na (škodo), glede česa, na kaj, z ozirom na kaj: e (ex) mea, tua, sua, eius re moji, tvoji, svoji, njegovi stvari primerno, meni, tebi, sebi, njemu v korist Ci. idr., ex tua re non est, ut ego moriar Pl., non hercle ex re istius me instigasti Ter., e re publica Ci., L., Suet. državi v prid, magistratum gessit e re publica N., ex sententia C. po volji, pogodu, mea ex sententia Ci. meni po volji, minus ex sententia N. ne po volji, magis ex sua, quam ex populi Romani voluntate Ci., ex animi mei sensu Ci., ex usu esse Pl., Ter., Ci., C., ali ex utilitate esse T., Plin. iun. koristiti, v korist biti, ex eius, ex nullius iniuria L. njemu, nikomur na škodo, ex societatis ratione Ci. z ozirom na družbo, e nostra dignitate Ci. glede na … , ex animo Ci. iz (vsega) srca, odkritosrčno, miser ex animo fit Pl. in zares, scripsit Tiberio ex memoria prioris fortunae T.

7. v adverbialnih izrazih, v katerih je prvotni pomen predloga najbolj oslabel, npr.: ex parte Ci. ep., C., L. deloma, aliqua ex parte Ci., ali quadam ex parte C. le deloma, le nekoliko, magna ex parte Ci. velik del, ex maxima parte Ci. večinoma, ex adverso, e contrario Ci. nasprotno, ex industria Ci. namenoma, nalašč, ex inopinato Ci. = ex improviso C. = ex insperato O. nepričakovano, nenadoma, e memoria Ci. na pamet, e natura Ci. naravno, ex professo Ci. izrečno, e regione Ci. nasproti, e vestigio C. takoj, ex fuga C., S., L. na begu, ex itinere Ci. ep., S., L., spotoma, ex itinere aggredi hostem C. med pohodom, ex vero S. zares, res, ex integro Plin. iun. idr. znova, ex abundanti Q. ali ex affluenti T. v izobilju, ex continenti Iust. takoj, nemudoma; pesn.: ex facili O. zlahka.

III. časovno

1. od, od … sem, iz: bonus volo iam ex hoc die esse Pl., ex quo (sc. tempore) leges moresque constituti (sunt) Ci. odkar, ut ex hoc die superiores solis defectiones reputatae sint Ci., me ex Kalendis Ianuariis ad hanc horam invigilasse rei publicae Ci., ex adulescentia Ci. ep. od mladih let (nog), ex illo (sc. tempore) V. iz onega časa, ex longo V. od zdavnaj, dolgo, ex illo Corydon Corydon est tempore nobis V., motum ex Metello consule civicum … tractas H., hic tertius December est, ex quo destiti … furere H. ali sextus mensis est, ex quo Roxane praegnans est Cu. ali sextus decimus dies agitur … , ex quo … Caesar adscitus sum T. odkar; korelativno: ex illo — ex quo V. od tedaj — odkar, ex eo die — quo Ci., C. od tega dne — ko; tudi (a redko) o prihodnosti: hunc iudicem ex Kalendis Ianuariis non habebimus Ci.

2. po, prècej po, takoj po: ex consulatu Ci., L., Vell., ex praetura Ci., C., ex dictatura L., ex eo magistratu Vell., ex Asia T. po upravljanju province Azije, vilitas annonae ex summa caritate secuta est Ci., requiescere ex forensi strepitu Ci., animus ex multis miseriis requievit S., ex labore se reficere C. po delu, od dela, ex ira tum corda residunt V., ex imbri serena prospicere V. po dežju sonce, otium ex labore, copia ex inopia, cultus ex illuvie tabeque varie movebant L., ex longa fame Cu. po dolgem stradanju, statim e somno lavantur T.; aliam rem ex alia cogitare Ter. ali aliud ex alio Ter., Ci., L. idr. drugo za drugim, alias ex aliis fingendo moras Ci., causae aliae ex aliis aptae Ci., diem ex die Ci. dan za dnem, dan na dan, diem ex die ducere Aedui C. V pozni lat. izraža, da je kdo kaj bil v preteklosti, v sl. = bivši, nekdanji: ex consule Eutr. idr. bivši konzul, ex advocato Aug., ex corniculario, ex comitibus Cod. Th., ex comite largitionum Amm.; redkeje za označbo (življenjske) dobe: ex adulto iamque maturus Amm.

3. v pozni lat. v zvezi s časovnimi adv.: ex nunc Amm. doslej; tudi: ex post delicto, ex post facto Icti.

Opomba: Predlog je redko zapostavljen svojemu sklonu: de nigris, sed variis ex, terris ex omnia surgunt, quibus e sumus uniter apti Lucr., ipsis ex vincula sertis V.

exeō -īre -iī (redko -īvī) -itum

I. intr.

1. ven iti, iziti, oditi, odhajati, odpotovati, odriniti, izseliti se: dum … exeo Pl., cum Catilinae dies exeundi constituta est Ci., vivum exire Ci., Vell. rešiti se, ut tum exirent N. Od kod? z adv.: exire inde Pl., hinc ab Thaide Ter., hinc N., nulla hinc exire potestas V. uiti, uteči; z abl.: portā Pl., portis apertis V., domo Pl., Ci., C., castris C., saeptis, statione V., fornice H.; s praep.: ex urbe Pl., Ci., e balneo, e patria Ci., e finibus suis, ex castris C., e conspectu V., de cavea, de triclinio, de provincia Ci., ab urbe L. Kam?: foras Pl., Varr., ad te Pl., ad me Ter., legati ad eos exierunt Ci., exire in alias domos tamquam in colonias Ci., in provinciam C., in luminis oras Lucr., ne solus rusve peregreve exirem H. da ne bi sam potoval; s sup.: exire praedatum in agrum Romanum L.; pesn. z inf.: eximus intus ludos visere Pl., exierant dare veris opes Stat. V pass. brezos.: crepuit ostium, exitur foras Pl., nollem huc exitum Ter. rad bi, da ne bi bil (da nisem) … izšel, uti inde exiri possit Ca., quā in Novam viam exitur Varr., non posse exiri C. da ni možno izseliti se; occ.
a) (iz)stopiti (i)z ladje, izkrcati se, stopiti na suho: Ostiae … eum exire posse Ci., exire de navi Ci. ep., neminem ex nave exire passus est N., exire in terram ci., N.
b) voj. vzdigniti se na vojsko, odriniti, iti na vojsko, na boj(išče): exitum est maxumā copiā Pl., cum paludatus exisset Ci., ex Italia ad bellum civile exire Ci., exire (sc. castris) de tertia vigilia C., ad pugnam V., L., in aciem L., extra vallum L.; (o ladjah) odjadrati, odpluti: prius quam classis exiret, cum classis exisset N.

2. (o stvareh)
a) (o tekočinah) izteči (iztekati): ut … e visceribus sanguis exeat Poeta ap. Ci., veterem exire cruorem passa O.
b) (o vodovju) α) iztekati se, izlivati se: per septem portus in maris aquas O., in Scythicum sinum Mel. β) čez bregove stopiti, čez bregove udariti: cum spumeus amnis exīt (= exiit) V. γ) pritekati, izvirati: fons solo exit V.
c) (o rastlinah) (pri)kliti iz … , poganjati: Varr., quae (arbor) stirpibus exit ab imis V., exit pampinus de stamine O., lupinus agro limoso exit Col., folia a radice exeunt Plin.
č) (o žrebu) iz žrebovnice iziti, izhajati, izžrebati se: Lamp., exit sors ci., cuius nomen exisset Ci. je bilo izžrebano, senatores, qui C. Verre sortiente exirent Ci., primus ante omnīs exit locus … V., omnium versatur urnā serius ocius sors exitura H.
d) pesn. na dan priti, na dan prihajati, posta(ja)ti, pojaviti (pojavljati) se: currente rota cur urceus exit? H., cum ipsis vocibus … exeunt gestus Q.
e) (o besedah) priti (prihajati) iz ust: verbum, oratio exit Ci., nihil non consideratum exibat ex ore Ci., nihil insolens (nobena ošabna beseda) ex eius ore exiit N., maligna et vix exeuntia verba Sen. ph.
f) iztekati se v kaj: artius exit in spatium (Bosporus Thracicus) Mel.
g) vzdigniti (vzdigovati) se, kvišku, v zrak odleteti, vzleteti, vzpe(nja)ti se, kvišku moleti: exire in auras Lucr. (o ognju), curribus auras in aetherias V., hic mihi domus exit V. se mi dviga, mi stoji, ubi (vites) exierint V. so se vzvile, exit ad caelum arbos V., colles exire videntur O., ut (novellae) in altitudinem exeant Plin.

3. pren.
a) iti iz (s) česa, izstopiti iz (s) česa, zapustiti (zapuščati) kaj: e(x) vita Ci., ali de vita Ci., Plin. iun. iti s tega sveta, zapustiti ga, umreti, e patriciis exire Ci. izstopiti iz patricijskega stanu, memoriā exire (z ACI) L. izginiti iz spomina, pozabiti se, opus laudabile, numquam a memoria hominum exiturum Sen. ph., exire de (e) potestate (sc. mentis) Ci. ali a se Petr. „iz svoje lastne oblasti priti“ = iz uma priti, pamet izgubiti, (v pf. tudi =) ne biti več gospodar samega sebe, me studio gloriae exisse Ci., exire servitio V. uiti mu, rešiti se ga; de sponte eius (filiae), id est de voluntate exire Varr. odpovedati se svobodnemu razpolaganju z njo.
b) zaiti v kaj: necesse est exeat in immensum cupiditas Sen. ph. = se mora vsekakor neizmerno razpasti.
c) occ. α) izkopati se iz … : aere alieno (iz dolgov) exire Ci. β) med ljudi priti, v javnost prodreti, raznesti (raznašati) se, razširiti (razširjati) se (pogosto z ACI): fama exierat N., si in turbam exisset N., opinio etiam sine auctore exierat L., exiit opinio Suet., in vulgus exire et posteris prodi Plin. iun., ea res prodita est et in vulgus exivit Gell. γ) (o času) miniti (minevati), poteči (potekati), preteči (pretekati): quinto anno exeunte Ci. konec petega leta, exeunte hieme S., dies exit censurae, indutiarum dies exierat L., nullus mihi per otium dies exit Sen. ph., securus tibi et laetus dies exit Plin. iun. δ) mero ali mejo prekoračiti, preseči (presegati), raztegniti (raztezati) se: vide, ne novenae istae partes non exeant extra pecoris minoris ac maioris nomen Varr., vestra vita, licet supra mille annos exeat, in artissimum contrahetur Sen. ph., probationes in tertium diem exierunt Plin. iun.; (o dogodkih) spadati, priti na (v) … , biti na (v) … : exit … in Maias sacrum Florale Kalendas O., exire in hunc mensem O., in urbis nostrae ducentesimum annum Plin. ε) nagniti (nagibati) se na kaj, obrniti se zoper koga: exire in iram Lucan. razjeziti se, in aliquem Stat. besneti. ζ) v govoru zaiti, zahajati, zastraniti (zastranjevati): in allegorias et aenigmata, in laudes Castoris et Pollucis Q.

— II. trans. (večinoma pesn.)

1. (podobno glag. excedere) iti čez kaj, prekoračiti kaj, preseči (presegati) kaj: limen Ter., flumen, Avernas valles, modum O., lubricum iuventae T.

2. (podobno glag. effugere) uiti, (iz)ogniti (izogibati) se komu, čemu: feros exibant dentis adactūs Lucr., corpore tela modo atque oculis … exit V., vim viribus exit V. odbija, venientem eludit et exit Stat., exire ictūs Ambr.

Opomba: Nenavadne obl.: impf.: exiebant It.; pf.: exīt (= exiit) Pl., V.; fut. act.: exeam Vulg., exies Luc., Vulg., exiet Sen. ph., Eccl., exient Lact.

fosilen pridevnik
1. (o okameninah) ▸ fosszilisV starih kamninah z Atlasa je veliko fosilnih ostankov. ▸ Az Atlasz-hegységből származó régi kőzetekben sok fosszilis maradvány van. Fosilnega klopa so odkrili pred več leti v visokem skalovju rudnika jantarja. ▸ A fosszilis kullancsot néhány éve a borostyánbánya felső kőzetrétegében fedezték fel.

2. (o energijskem viru) ▸ fosszilisSporazum je dal jasen signal, da prihodnost ne bo več fosilna, ampak obnovljiva. ▸ A megállapodás világosan jelezte, hogy a jövő nem fosszilis alapokon fog nyugodni, hanem megújuló erőforrásokra épül.
Avtomobili rabijo za svoj pogon fosilne surovine, torej bencinsko in dizelsko gorivo. ▸ Az autóknak a meghajtáshoz fosszilis nyersanyagra, tehát benzin- vagy dízelüzemanyagra van szükségük.
Povezane iztočnice: fosilno gorivo

3. lahko izraža negativen odnos (zastarel; nesodoben) ▸ ókori, ősrégi, őskövület jellegű
Pri Volkswagnu je bilo malo preveč fosilne miselnosti. ▸ A Volkswagennél egy kicsit gyakori volt az ókori gondolkodásmód.
Moja mama obožuje fosilne popevkarje in zna na pamet vse njihove pesmi. ▸ Édesanyám imádja az ősrégi slágerénekeseket, fejből tudja minden számukat.
Igra klarinet, svoj čas ključno dixie igračko, ki pa je postala čista eksotika in fosilni instrument v jazzu. ▸ Klarinéton játszik, ami egykor kulcsfontosságú dixie-hangszer volt, mára azonban igazi egzotikum és őskövület-jellegű lett a jazzben.

from [frɔm, frəm] predlog
od, iz, z, zaradi, po

apart from neglede na
from the beginning od začetka
from a child od otroških let
different from različen od
from day to day z dneva v dan
to defend from braniti pred
to descend from biti po izvoru, izvirati iz
to draw from nature risati po naravi
to die from umreti zaradi
from my own experience iz lastne izkušnje
far be it from me še na misel mi ne pride
from first to last od začetka do konca, od A do Z
to hide s.th. from s.o. skrivati kaj pred kom
to judge from soditi po
to keep s.o. from doing s.th. braniti komu, da česa ne stori
to live from hand to mouth živeti iz rok v usta
to suffer from trpeti zaradi
from time to time tu pa tam
where are you from? od kod si (ste)?
to tell from razlikovati od
from of old zdavnaj, davno
from on high od zgoraj
from memory na pamet
from post to pillar od Poncija do Pilata
six from nine leavas three devet manj šest je tri
trgovina from date od danes
from title to colophone od prve do zadnje strani
from above od zgoraj
from affar od daleč
from amidst iz sredine
from among izmed
from before od prej
from behind od zadaj, izza
from below (ali beneath) od spodaj
from between izmed (dveh)
from beyond z one strani
from out ven iz
from under izpod
from without od zunaj
from within od znotraj

fuera zunaj; ven; drugod; na potovanju; pomorstvo na morju

de fuera od zunaj, zunaj; iz inozemstva
echar fuera ven vreči, vrata komu pokazati
¡fuera (de aquí)! proč!
¡fuera el sombrero! klobuk dol!
fuera de razen, izvzemši
fuera del caso neumesten, nepriličen
fuera de es(t)o vrh tega
fuera de Europa izvenevropski
fuera de lugar nedovoljen, nedopusten
fuera de propósito zgrešen, nesmiseln
fuera de razón, fuera de juicio nesmiseln
fuera de tiempo o nepravem času, času neprimeren
fuera de toda esperanza proti vsemu pričakovanju
estar fuera de juicio biti ob pamet
está fuera de la esfera de mi acción to je zunaj mojega delovnega področja
ir fuera de camino motiti se
quedar fuera de combate biti nesposoben za boj
fuera de que ne glede na to, da; razen da

fuōri

A) avv.

1. zunaj, ven:
o dentro o fuori ven ali noter; pren. odločite se že vendar
sputare fuori una notizia pren. povedati, razširiti novico
mettere, cacciare fuori del denaro pog. odvezati mošnjo, odpreti denarnico
dare, mandare fuori uno scritto pren. objaviti spis
fare fuori qcn. pren. koga umoriti, likvidirati
fare fuori qcs. kaj uničiti, poškodovati
fare fuori una bottiglia pren. izpiti, sprazniti steklenico
fare fuori il patrimonio pognati, zapraviti premoženje
tagliar fuori odrezati, izključiti, prekiniti stike
essere fuori pren. biti zastarel, brez okusa, biti iz mode, biti out
dare fuori da matto pog. noreti, obnašati se kot norec

2. pog. zunaj, zdoma, na tujem:
cenare fuori večerjati zunaj
stare fuori tutto il giorno ves dan biti zdoma
essere fuori žarg. biti zunaj (iz zapora)
aspettiamo ospiti da fuori čakamo tuje goste
il direttore sarà fuori per una settimana direktorja teden dni ne bo
gente di fuori tujci
a Milano e fuori v Milanu in okolici
in Italia e fuori v Italiji in v tujini

3. (v imperativnih izrazih, v zapovedih)
fuori! ven!
fuori i soldi! ven z denarjem!
fuori le prove! na dan z dokazi!

B) prep. fuori, fuori di redko (fuori da)

1. (krajevno) daleč od, izven, zunaj:
abitare fuori città stanovati zunaj mesta
essere fuori di casa biti zunaj, zdoma
recarsi fuori sede iti na teren
fuori di qui! ven!
vattene fuori dai piedi! poberi se!, spravi se mi spod nog!
tirarsi fuori dai pasticci pren. izvleči se iz težav, iz zagate
essere fuori tiro pren. ne biti dosegljiv
essere fuori strada pren. biti na krivi poti, biti na napačni poti, sledi
essere fuori dai gangheri pobesneti, popeniti
abitare fuori mano pren. stanovati bogu za hrbtom, stanovati precej od rok

2. pren. izven, zunaj (zakona, okoliščin, pravila ipd.):
essere fuori della legge biti izven zakona
un prodotto fuori commercio izdelek, ki ni v prodaji
essere, sentirsi fuori posto počutiti se neprijetno
lavorare fuori orario delati nadurno
essere fuori pericolo biti izven nevarnosti
essere fuori di se biti iz sebe
essere fuori di mente noreti, biti ob pamet
fuori uso neuporaben
prodotto fuori serie izvenserijski izdelek
osservazione, discorso, comportamento fuori luogo neumestna pripomba, neprimerne besede, neprimerno obnašanje
fuori corso ekon. neveljaven
esser fuori corso šol. biti absolvent

C) m
fuori, il di fuori zunanjost:
il di fuori di una cosa zunanjost nečesa

gallina f zool. kokoš:
gallina da uova jajčarica, kokoš nesnica
gallina da carne kokoš za zakol
gallina faraona pegatka
cervello di gallina pren. kurja pamet
latte di gallina šodo; pren. ptičje mleko
zampe di gallina krace, čačke, nečitljiva pisava
andare a letto con le galline pren. hoditi s kurami spat
PREGOVORI: gallina vecchia fa buon brodo preg. stara kokoš, dobra juha
meglio un uovo oggi che una gallina domani preg. bolje vrabec v roki kot golob na strehi

get^*1 [get]

1. prehodni glagol
dobiti; pridobiti zaslužiti; vzeti, jemati; preskrbeti, nabaviti, omisliti si, kupiti; spraviti, spravljati (pridelke); doseči; ujeti; razumeti, naučiti se, doumeti; zvedeti; dati si narediti
ameriško, sleng razjeziti, razdražiti

2. neprehodni glagol
postati; priti, dospeti; napotiti se; navaditi se
ameriško, sleng popihati jo

to get acquainted seznaniti se
to get to be postati
to get better okrevati
to get the better of s.o. premagati koga
to get the best of s.th. najbolje opraviti
to get one's back up razjeziti se
to get the bullet (ali boot, sack, mitten) biti odpuščen
to get clear of znebiti, otresti se
sleng get cracking! loti se posla!
to get dressed obleči se
to get done dati si narediti
there's no getting around nič ne pomaga
to get drunk opijaniti se
to get a glimpse of bežno zagledati
to get even with s.o. obračunati s kom
to get one's eye in navaditi se, prilagoditi se
to get on a fair treat zelo dobro napredovati
sleng to get s.o.'s goat razjeziti, razdražiti koga
get you gone! proč od tod, izgini(te)!
to get the goods on s.o. dobiti dokaze proti komu
to get a grip of obvladati, premagati
sleng to get a big hand zelo ugajati, doživeti velik uspeh
to get the hang of s.th. razumeti, doumeti kaj
to have got to (z nedoločnikom) morati, biti prisiljen
to get by heart naučiti se na pamet
ameriško, sleng to get in Dutch with zameriti se komu
to get hold of polastiti se
pogovorno to get the kick out of s.th. uživati nad čim
to get to know spoznati
sleng to get left razočarati se, podleči
to get lost zgubiti se
to get to like vzljubiti
to get it (in the neck) biti grajan, kaznova
to get a move on pohiteti
to get married poročiti se
to get on s.o.'s nerves dražiti koga
to get nowhere nič ne doseči
to get possession of s.th. polastiti se česa
to get a sight of zagledati
to get the sow (ali pig) by the tail (ali ear), to get the wrong sow by the ear zmotiti se
to get over (ali round) s.o. pregovoriti koga
to get s.o. razumeti koga; imeti koga za norca
sleng to get the raspberry biti zasmehovan
sleng to get rattled zmesti se, postati živčen
to get ready pripraviti se
to get rid (ali quit) znebiti se
to get a rise out of s.o. razdražiti koga
to get one's second wind oddahniti si
to get one's shoes soled dati si podplatiti čevlje
to get to sleep zaspati
to get a slip pelin dobiti, biti zavrnjen
to get the start of s.o. prehiteti koga
to get there doseči uspeh
to get well ozdraveti
to get the wind of s.th. zvedeti, zavohati, zaslutiti kaj
figurativno to get the wind up prestrašiti se
to get to work lotiti se dela
to get the worst of the bargain zgubiti, biti premagan
to get s.o. wrong napačno koga razumeti
to get used to doing s.th. navaditi se česa
to get the upper hand of s.o. premagati koga

girare

A) v. tr. (pres. giro)

1. vrteti; obrniti, obračati:
girare la chiave nella toppa obrniti ključ v ključavnici
girare gli occhi, lo sguardo obrniti pogled, pogledati okrog
girare una pagina obrniti stran

2. mešati (juho)

3. obkrožiti, obpluti, obiti:
girare l'isola obpluti otok
girare lo scoglio pren. zaobiti nevarnost
girare il paese iti po vasi, prehoditi vso vas
girare il mondo prepotovati svet

4. postaviti, prenesti, poslati (tudi pren.):
ti giro la domanda zastavljam ti vprašanje
girare una telefonata a qcn. vezati telefonski pogovor
girare il pallone in porta šport streljati na vrata (nogomet)
girare un conto ekon. prenesti račun
girare una cambiale indosirati menico

5. film snemati, posneti:
girare una scena in esterni snemati eksterier
si gira! pozor, snemamo!

6. pren. obrniti, zaobrniti, speljati, drugače prikazati, dati drugačno obliko:
gira e rigira pren. če stvar še tako obračamo
girare il discorso pren. zaobrniti pogovor na drugo temo

B) v. intr.

1. obračati se, vrteti se, krožiti:
la terra gira attorno al sole zemlja se vrti okrog sonca
la testa mi gira pren. v glavi se mi vrti
girare al largo pluti na odprtem; pren. biti previden
girare l'anima, le scatole pog. gnjaviti, iti na živce

2. hoditi; krožiti:
è da questa mattina che giro že od jutra hodim
il sangue gira nelle vene e nelle arterie kri kroži po venah in arterijah
il denaro gira pren. denar se obrača
le notizie girano novice krožijo

3. zaviti, zavijati:
il viottolo gira a sinistra stezica zavije na levo

4. iti, teči okoli, obkrožati:
la balaustrata gira attorno alla sala stebriščna ograja obkroža dvorano

5. pren. vrtinčiti se, vrteti se, rojiti:
mille idee mi girano per la testa tisoč idej mi roji po glavi
secondo come gira pren. kakršne je pač volje
cosa ti gira? kaj ti je?, kaj ti roji po glavi?, kaj ti ne pade na pamet?

6. toskansko kisati se, kvariti se, cikati:
il vino comincia a girare vino je začelo cikati

C) ➞ girarsi v. rifl. (pres. mi giro) obrniti, obračati se:
mi girai d'improvviso e lo vidi nenadoma sem se obrnil in ga zagledal

glav|a¹ ženski spol (-e …)

1. del telesa: der Kopf, -kopf (človeška Menschenkopf, Janusova Januskopf, kačja Schlangenkopf, kodrasta Lockenkopf, Wuschelkopf, lisičja Fuchskopf, petelinja Hahnenkopf, ptičja Vogelkopf, plešasta Kahlkopf, svinjska Schweinskopf, telečja Kalbskopf; figurativno razgreta Feuerkopf, trda Dickkopf)
agronomija in vrtnarstvo zeljnata glava der Kohlkopf, Krautkopf
glava solate/cvetače ein Kopf Salat/Blumenkohl
anatomija glava podlahtnice der Ellenbogenkopf

2. privzdignjeno: das Haupt, -haupt (stara Greisenhaupt, levja Löwenhaupt, Meduzina Medusenhaupt, zmajeva Drachenhaupt)
ponosno dvignjene glave mit stolz erhobenem Haupt

3. (butica) der Schädel

4. član, udeleženec: der Kopf (pet glav fünf Köpfe); živina v hlevu: das Stück (Vieh) (pet glav fünf Stück)

5. (na čelu) das Haupt
glava Cerkve das Haupt der Kirche
kronana glava gekröntes Haupt
glava družine das Oberhaupt der Familie
(v vodstvu) der Kopf (firme der Firma, podjetja des Unternehnems, tolpe der Bande)

6. (napis vrh prve strani) der Kopf, -kopf (firme Firmenkopf, die Firmenaufschrift, pisemska Briefkopf)
|
glave/glavi … Kopf-
(črta glave [na roki] die Kopflinie, drža glave die Kopfhaltung, lovec na človeške glave der Kopfjäger, lov na človeške glave die Kopfjagd, oblika glave die Kopfform, obračalka glave anatomija der Kopfnicker, der Kopfhalter, der Kopfwender, obseg glave der Kopfumfang, polovica glave die Kopfhälfte, poškodba glave die Kopfverletzung, pranje glave die Kopfwäsche, skelet glave das Kopfskelett, zaščita glave der Kopfschutz, koža na glavi die Kopfhaut, rana na glavi die Kopfwunde, stoja na glavi der Kopfstand, gib z glavo die Kopfbewegung)
prednji del glave das Vorderhaupt
velik kot glava kopfgroß
velik kot otroška glava kinderkopfgroß, kindskopfgroß
glava:
ne vem, kje se me glava drži ich weiß weder ein noch aus/ich weiß nicht, wo mir der Kopf steht
od tega me boli glava das bereitet mir Kopfschmerzen
glava pri glavi Kopf an Kopf (tudi figurativno)
glave:
dobre glave gelehrig
ne beliti si glave sich kein Kopfzerbrechen machen (über)/(etwas) auf die leichte Schulter nehmen
glavo:
Glavo pokonci! Kopf hoch!
beliti si glavo sich den Hirn zermartern über, rätseln über
od skrbi: sich Sorgen machen über
figurativno imeti glavo kot sod (imeti mačka) eine dicke Birne haben
imeti rep in glavo figurativno Hand und Fuß haben
imeti motno glavo einen benommenen Kopf haben/einen Brummschädel haben
imeti polno glavo den Kopf voll haben
imeti svojo glavo seinen Kopf für sich haben
imeti težko glavo einen schweren/dicken Kopf haben
imeti trdo glavo (tudi figurativno) einen harten Kopf/Schädel haben
imeti vročo glavo (tudi figurativno) einen heißen Kopf haben
izgubiti glavo figurativno den Kopf verlieren, (izgubiti življenje) dran glauben müssen
odgrizniti glavo figurativno den Kopf abreißen
ohraniti hladno glavo figurativno einen kühlen Kopf bewahren, auf dem Teppich bleiben
oprati komu glavo (jemandem) den Kopf waschen (tudi figurativno), figurativno (jemanden) abputzen
podpirati glavo sam sebi: das Kinn stützen
potegniti glavo med rame den Kopf einziehen
povešati glavo figurativno den Kopf hängen lassen
razbijati si glavo sich den Kopf zerbrechen/sich Gedanken machen über (etwas)
razbiti si glavo sich den Kopf/den Schädel einrennen
rešiti (si) glavo figurativno mit dem Leben davonkommen
skloniti glavo den Kopf neigen/senken
tiščati glavo v pesek den Kopf in den Sand stecken
visoko nositi glavo figurativno den Kopf hoch tragen
za to lahko stavim glavo darauf kannst du Gift nehmen
zmešati komu glavo (jemandem) den Kopf verdrehen
glave množina:
glave padajo Köpfe rollen
stakniti glave die Köpfe zusammenstecken
čez glavo: über den Kopf, figurativno bis über den Kopf
potegniti čez glavo kos obleke: über den Kopf ziehen
imeti vsega čez glavo die Nase voll haben, überdrüssig sein, zum Halse heraushängen (das hängt mir zum Halse heraus)
zrasti komu čez glavo (jemandem) [zuviel] zu viel werden, (jemandem) über den Kopf wachsen
do glave:
od nog do glave von Kopf bis Fuß, von oben bis unten
iz glave:
(na pamet) auswendig
izbiti si kaj iz glave sich (etwas) aus dem Kopf schlagen
ne iti iz glave nicht aus dem Kopf wollen

na glavo: auf den Kopf
po stopnicah navzdol ipd.: kopfüber
na glavo Kopf-
(nagrada die Kopfprämie, das Kopfgeld, skok der Kopfsprung)
dati na glavo pokrivalo: aufsetzen
pasti na glavo auf den Kopf fallen (tudi figurativno) (padel je na glavo er ist auf den Kopf gefallen)
postaviti se na glavo sich auf den Kopf stellen
postaviti (vse) na glavo (alles) umkrempeln, umstoßen, pri iskanju: das Oberste zu unterst kehren
vzeti kaj na svojo glavo figurativno (etwas) auf sein Gewissen nehmen
zadeti žebelj na glavo figurativno den Nagel auf den Kopf treffen

nad glavo über dem Kopf
imeti streho nad glavo ein Dach über dem Kopf haben
ne imeti strehe nad glavo kein Dach über dem Kopf haben, obdachlos sein
izgubiti streho nad glavo obdachlos werden
zrušiti se nad glavo über dem Kopf zusammenbrechen

na glavi: auf dem Kopf
imeti na glavi pokrivalo: aufhaben
s čelado/kapo na glavi behelmt/bemützt
stati na glavi auf dem Kopf stehen, figurativno Kopf stehen
imeti maslo na glavi figurativno Dreck am Stecken haben, Butter auf dem Kopf haben
od glave:
od glave do pete von Scheitel bis zur Sohle
po glavi:
po glavi pro Kopf, pro Mann, pro Nase
dohodek po glavi das Pro-Kopf-Einkommen
po svoji glavi nach (seinem) Willen
biti/iti po glavi nach dem Kopf gehen (ne more vse biti po tvoji glavi es kann nicht alles nach deinem Kopf gehen)
hoditi po glavi misli: durch den Kopf gehen
hoditi po glavi drug človek, otroci ipd.: auf der Nase herumtanzen
dobiti jo po glavi eins über den Kopf bekommen, eins aufs Dach bekommen, figurativno eine kalte Dusche bekommen
namig s kolom po glavi ein Wink mit dem Zaunpfahl
skakati komu po glavi figurativno (jemandem) auf der Nase herumtanzen
preko glave:
bis über die Ohren
odločati preko njegove/njene glave über (jemandes) Kopf hin entscheiden
pri glavi:
pri glavi beim Kopf, am Kopf
glava pri glavi Kopf an Kopf
v glavi:
bučati v glavi dröhnen (buči mi v glavi mir dröhnt der Kopf)
imeti rozine v glavi Rosinen im Kopf haben
imeti slamo v glavi Bohnenstroh im Kopf haben, ein Strohkopf sein
obdržati v glavi (zapomniti si) (etwas) im Kopf behalten
v glavi se mi vrti ich bin schwindlig, alles dreht sich um mich
v glavi mi šumi der Schädel brummt mir
v glavo:
v glavo in den Kopf, an den Kopf
strel v glavo der [Kopfschuß] Kopfschuss
kri udari človeku v glavo das Blut steigt einem in den Kopf, ins Gesicht, figurativno da geht einem der Hut hoch
metati/vreči v glavo figurativno an den Kopf werfen
poslati si kroglo v glavo (ustreliti se) sich eine Kugel durch den Kopf jagen
to mi ne gre v glavo (ne morem razumeti) das geht mir nicht in den Kopf
stopiti v glavo figurativno in den Kopf steigen, zu Kopfe steigen
šiniti v glavo misel: durch den Kopf schießen
vbijati/vbiti v glavo beibringen, [einbleuen] einbläuen, einhämmern
vbiti si v glavo pri učenju: einbüffeln
vbiti si kaj v glavo figurativno sich (etwas) in den Kopf setzen
z glave:
ne bo ti padla krona z glave es wird dir kein Stein aus der Krone fallen/dabei fällt dir kein Stein aus der Krone
z glavo:
z glavo mit dem Kopf
z glavo naprej pasti, skočiti: mit dem Kopf voran, kopfüber
strel z glavo šport der Kopfstoß, der Kopfball
papir z glavo podjetja das Geschäftspapier, der Kopfbogen
majati z glavo den Kopf schütteln
plačati z glavo (etwas) mit seinem Kopf/Leben bezahlen
zaletavati se z glavo ob zid figurativno sich den Schädel einrennen, mit dem Kopf gegen die Wand rennen
z glavo skozi zid figurativno mit dem Kopf durch die Wand
zmajevanje z glavo das Kopfschütteln
za glavo:
zadaj: hinter dem Kopf; für den Kopf; um den Kopf
… za glavo Kopf-
(naslonjalo der Kopfteil, die Kopflehne, die Kopfstütze, obveza der Kopfverband, podlaga die Kopfunterlage)
za glavo (dolžino glave) um Kopflänge
za glavo manjši einen Kopf kleiner/kürzer
za glavo večji einen Kopf größer
velik za glavo kopfgroß
gre za glavo es geht um Kopf und Kragen/es geht an den Kragen
prijeti se za glavo (tudi : figurativno) sich an den Kopf greifen
skrajšati za glavo (obglaviti) einen Kopf kürzer machen
za bistre glave Denksportaufgabe

gláva ž, tož. glȃvu, mn. glâve
1. glava: boli me glava za -u veći; izbiti komu što iz -e; lupati -om o zid
2. glava, oseba: potrošnja po -i raste
3. glava, rep: sto glava goveda
4. glava, življenje: raditi komu o -i streči komu po življenju; to mu je došlo -e to ga je stalo življenje; metnuti -u u torbu nesti glavo na prodaj; zavrtjeti, zavrteti komu -u zmešati komu pamet
5. glava: glava kupusa zelnata glava
6. glava, glavar: tko, ko je glava porodice
7. glavica: glava zavrtnja, čiode, eksera, čavla, cilindra; kabelska glava; glava stapa
8. čelo: glava kolone
9. poglavje: prva glava romana
10. kapitél, glava: glava na stubu
11. glava šećera čok sladkorja
12. mačja glava zool. velika uharica
13. mrtvačka glava zool. smrtoglavec, Acherontia atropos