Franja

Zadetki iskanja

  • ir* iti, kreniti, odpraviti se; marširati; priti; nahajati se; podati se

    ir bien (de salud) zdrav biti
    el vestido le va bien obleka Vam dobro pristoji
    ir fuera de camino (fig) zmedeno govoriti
    ir descaminado ne se spoznati
    ir (muy) lejos (fig) predalečiti; preveliko vnemo pokazati
    ir mal slabo se počutiti, bolan biti
    va de mal en peor vedno slabše mu gre
    ir y venir sem in tja hoditi
    ni va ni viene (fig) ne ve, za kaj bi se odločil
    sin irle ni venirle (fig) ne da bi mu bilo kaj za to
    tanto se le da por lo que va como por lo que viene popolnoma vseeno mu je
    de 5 a 8 van 3 5 od 8 ostane 3 (odštevanje)
    va mucho de uno a otro je velika razlika med obema
    lo que va del cielo a la tierra silno velika razlika
    ¡van cinco duros a que tú no lo sabes! stavim 25 peset, da tega ne veš
    ir v vzklikih in vprašanjih:

    ¡voy! igram (zraven)! (pri kartanju)
    ¡(allá) voy! že grem! (odgovor natakarja, ki ga kličejo)
    ¡cómo le va! Am česa ne poveste! ta je pa dobra!
    ¡allá va (eso)! tu imate! pozor! previdno!
    ¡ahora va de veras! sedaj gre za res! stvar postaja resna!
    ¡asi va el mundo! tako je na tem svetu!
    ¡vamos! na noge! naprej!; tako! sedaj razumem!; ta je pa dobra! mislim da! bežite! to ni mogoče! (že) dovolj! stojte!; to me veseli!
    ¡vamos claros! govorimo jasno!
    ¡vamos despacio! le ne se prenagliti!
    ¡vamos por partes! najprej eno, potem drugo!
    ¡vaya! zaradi mene, prav!; ah, kaj!; seveda! rad verjamem!; no, še tega bi se manjkalo!
    ¡vaya por Dios! za božjo voljo
    es demasiado ¡vaya! to je zares preveč!
    ¡vaya que sí! to rad verjamem!
    ¡vaya una sorpresa! lepo presenečenje!
    ¡vayamos! urno!
    ¿cómo le va? ¿cómo vamos? kako Vam gre?
    ¿cuánto va? koliko stavimo?
    ¿quién va (allá)? kdo je? kaj (pa) je?
    ir + gerundij:

    voy comprendiendo počasi že razumevam
    cuanto más voy estudiándolo čim bolj to študiram
    eso va siendo difícil to bo težko
    los precios van bajando cene padajo
    ir + pretekli deležnik:

    ir montado jahati
    ir perdido premagan biti, izgubiti
    iba vestido de negro bil je črno oblečen
    todo va vendido ya vse je že prodano
    ¡van apostados 10 duros! stava je 10 peset!
    van pasados más de tres años več kot 3 leta je že od tega
    ir + predlogi ali prislovna določila:
    ir + a:

    ir a buscar a alg. iti po koga
    ir a dormir spat iti
    ir a recibir a alg. komu naproti iti
    ir a ver a uno obiskati koga
    al ir a pagar pri plačevanju
    voy a hacerlo takoj bom to naredil
    iba a hacerlo bil sem na tem, da to naredim
    es lo que iba a decir to sem ravno hotel reči
    ibas a creerlo skoraj bi (ti) bil to verjel
    ¿quién lo iba a suponer? kdo bi si bil to mislil?
    ¡vaya V. a saber! to je težko reči! to se ne da trditi!
    voy a partir mañana odpotujem jutri
    ¡vas a caer! padel boš!
    ir a caballo jahati, jezditi
    ir a pie peš iti
    ir a pique potopiti se (ladja)
    voy a casa grem domov
    ir a la cama leči v posteljo
    ir al encuentro de alg. komu naproti iti
    ir a la plaza iti na (živilski) trg
    ir a una isti cilj zasledovati
    ¡a eso voy! za to ravno gre!
    ir + con:

    ir con alg. koga spremljati, s kom držati
    eso no va conmigo to se me ne tiče!
    ir + de:

    ir de intérprete iti (biti) za tolmača
    ir de largo (prvikrat) nositi dolga krila (deklice)
    ir + en:

    ir en coche, ir en carruaje z vozom (avtom) se peljati
    ir en avión leteti (v letalu)
    ir en barco z ladjo se voziti
    ir en bicicleta na kolesu se peljati
    ir en ferrocarril z železnico se peljati
    ir en contra upreti se
    en eso va mi vida moje življenje je odvisno od tega
    el año en que vamos tekoče leto
    los números van en cada pieza vsak kos je oštevilčen
  • juego moški spol igra, zabava, razvedrilo; šala, igračkanje; igralska beznica; otroška igra; kvartanje; garnitura; tek stroja

    juego de ajedrez (igra) šah
    juego (por) alto visoka igra (pri nogometu)
    juego de azar hazardna igra
    juego de baño oprava kopalnice
    juego de bolos kegljanje
    juego de botones garnitura gumbov
    juego de café servis za kavo
    juego de cartas (de naipes) kvartanje
    juego de compadres kamarila, tajen sporazum
    juego de damas (igra) dama
    juego de envite hazardna igra
    juego de interés igra za denar
    juego de lotería loterija
    juego de luces igra svetlobe
    juego de la mano zapestje
    juego de manos slepilna igra, rokohitrstvo
    juego de novia nevestina bala
    juego de palabras besedna igra
    juego de pelota baskovska igra z žogo; nogomet
    juego de pasa pasa rokohitrstvo, slepilna igra
    juego de porcelana garnitura porcelana
    juego raso nizka igra (pri nogometu)
    juego de ruleta igra z ruleto
    juego de sociedad družabna igra
    juego de tazas garnitura skodelic
    juego de trucos biljard
    juego de vocablos (de voces) besedna igra
    te conozco (te veo), el juego sem te spregledal, te (dobro) poznam
    dar mucho juego dati mnogo posla
    no dejar entrar en juego komu ne pustiti, da se uveljavi
    por juego za šalo
    juegos náuticos vodnošportna prireditev
    hacer juegos malabares žonglirati
  • lado moški spol (leva ali desna) stran; poteza v obrazu; pokrajina, dežela, (prost) prostor

    el buen lado prava stran (blaga)
    lado flaco (débil) slaba stran
    dar de lado a uno komu hrbet obrniti
    dar mucho lado a alg koga visoko ceniti
    dejar a un lado, dejar de lado ob strani pustiti, izpustiti, ne omeniti
    echar por otro lado drugo pot ubrati
    hacer lado prostor napraviti
    hacerse a un lado na stran stopiti
    ir lado a lado vštric iti
    voy a su lado grem k njemu
    mirar de (medio) lado po strani (pisano) gledati
    al lado zraven
    a un lado v (na) stran, ob strani
    ¡bromas a un lado! šalo vstran!
    al lado de a/c zraven, ob
    al otro lado, del otro lado na drugi strani, na prejšnji strani
    de mi lado na moji strani
    del lado de acá (de allá) na tej (oni) strani
    de uno y de otro lado z obeh strani
    tacones de medio lado pošvedrane pete
    por este lado v tem pogledu
    por otro lado na drugi strani, nasprotno
    todo tiene su lado bueno y su lado malo vsaka medalja ima dve plati
    tener buenos lados imeti dobre pomagače
    por (en, de) todos lados povsod, na obeh straneh, z vseh strani
  • lamentar objokovati, obžalovati, tožiti, tarnati

    lamento mucho que zelo obžalujem, da
    es muy de lamentar vsega obžalovanja je vredno
    lamentar, lamentarse de a/c tožiti nad čem
  • latín moški spol latinščina

    coger a uno en (algún) mal latín koga pri napaki zalotiti
    saber (mucho) latín biti zelo premeten
    latines pl drobci latinščine; učeno dlakocepljenje
    entender de latínes biti izobražen
  • málo poco

    malo ali veliko poco o mucho
    malo ljudi poca gente f
    v malo besedah en pocas palabras
    v malo dneh en pocos días
    le malo korakov od tu a pocos pasos de aquí
    še malo ne de ninguna manera
    presneto malo fam casi nada, una insignificancia
    ne se malo čuditi no salir de su asombro
    malo da nisem padel por poco me caigo
  • mánjkati hacer falta; faltar ; (biti odsoten) estar ausente

    manjkati v šoli faltar a clase; manjka nam... necesitamos..., nos hace falta..., carecemos...
    zelo si nam manjkal te hemos echado mucho de menos
    izgovorov mu ni nikoli manjkalo nunca le faltaron pretextos
    malo je manjkalo in ... poco faltó para que... (subj)
    samó še to je manjkalo! ¡sólo faltaba eso!
  • menos manj; razen

    mucho menos mnogo manj
    no es aplicado ni mucho menos je vse prej kot marljiv
    poco menos que nada toliko kot (tako rekoč) nič, skoraj nič
    punto menos que imposible skoraj nemogoče
    a menos que (no venga) če (ne pride)
    al menos, a lo menos cuando menos, por lo menos vsaj, najmanj
    de menos premalo
    en menos que se dice v hipu, kot bi trenil
    no menos ravno toliko, ravno tako
    todos menos tú vsi razen tebe
    apreciar en menos manj ceniti
    echar de menos pogrešati
    no era menos de esperar de V. manj od Vas ni bilo pričakovati
    el susto no era para menos strah je bil popolnoma upravičen
    cuando menos se lo esperaba nadie ko se je to najmanj pričakovalo, nenadoma, nepričakovano
    no puedo menos de ne morem si kaj, da ne bi ...
    no pudo menos que reírse ni se mogel vzdržati smeha
    son menos de las diez ura še ni deset
    venir a menos rakovo pot iti, propasti
    menos mal que še sreča, da ...
    es lo menos que puedo hacer to je najmanj, kar morem storiti
    ¡menos puedes saberlo tú! ti moreš to še manj vedeti!
    ¡será a. menos! takó hudó vendarle ne bo!
    ¡menos a ti!, ¡a tí menos! tebi še manj! tebi še posebno ne!
    ¡ni mucho menos! še malo ne! še dolgo ne!
  • movimiento moški spol premikanje, gibanje; notranji nemir; ljudsko gibanje; promet, obtok; vrvež; glasba tempo; obrat

    movimiento continuo perpetuum mobile
    movimiento sobre llanta flexible gosenični pogon
    una tienda de mucho movimiento zelo obiskovana trgovina
    poner en movimiento spraviti v gibanje, poživiti, sprožiti
    (trg) movimiento anual letni promet
  • múčiti torturar; atormentar; martirizar ; (žival) maltratar ; (šikanirati) vejar

    do smrti mučiti hacer morir a fuego lento
    mučiti se afligirse, afanarse mucho para conseguir a/c
    mučiti se z delom (garati) matarse a trabajar
    zaman se mučiti afanarse en vano
  • mundo moški spol svet; Zemlja, zemeljska obla; ljudje; poznavanje sveta, občevanje z ljudmi; posvetne stvari

    mundo antiguo stari svet (vek), antika
    el Nuevo Mundo Novi svet, Amerika
    el otro mundo onstranstvo
    todo el mundo vsi, vsak
    a la vista de todo el mundo vpričo vseh, javno
    dejar el mundo odreči se svetu
    echarse al mundo iti v družbo; vdati se prostituciji
    ir, rodar (por el) mundo svet obresti
    irse por esos mundos svojo pot iti
    habia alli medio mundo tam je bilo ogromno ljudi
    lo sabe medio mundo skoraj vsakdo to ve
    ¿qué mundo ocurre? kaj se dogaja? kaj pa je?
    parecer un mundo sijajno izgledati
    todo el mundo lo sabe splošno je znano; to ve vsak otrok
    tener (mucho) mundo imeti mnogo izkušenj, dobro poznati svet
    venir al mundo na svet priti
    ver mundo razgledati se v svetu
    desde que el mundo es mundo odkar svet stoji
    así va el mundo tako je na svetu
  • muy zelo

    muy enfermo težko bolan
    muy mucho zelo veliko, zelo mnogo
    muy otro čisto drugače
    muy a pesar mío na moje veliko obžalovanje
    muy de tarde en tarde le redko, tu pa tam
    muy a tiempo še o pravem času
    el muy tuno velik lopov
    toda eso está muy bien, pero... to je vse zelo lepo, toda ...
    es muy de V. na uslugo Vam je
    no estoy muy bueno ne počutim se čisto dobro
    Muy señor mío spoštovani gospod (nadpis v pismu)
    muy suyo... Vaš vdani (konec v pismu)
  • nada nič; zelo malo; prav nič; nikakor ne

    nada bueno nič dobrega
    ¡nada de bromas! šalo vstran!
    nada de eso nikakor ne, tega pa ne
    nada entre dos platos malenkost
    nada más nič več, sicer nič
    antes que nada najprej, predvsem, v prvi vrsti
    nada más que le, samo, zgolj
    nada menos nič manj
    ¡de nada¡; ¡no ha sido nada! prosim! ni za kaj! (odgovor na: ¡Gracias¡)
    de aquí a nada takoj nato
    más que nada predvsem; samo, zgolj, le; pravzaprav
    nada sé (toda no sé nada) ničesar ne vem
    por nada del mundo za nič na svetu
    irritarse por nada takoj vzkipeti
    mucho ruido para nada mnogo hrupa za nič
    en nada estuvo que el buque naufragara ni mnogo manjkalo, pa bi se bila ladja potopila
    como quien no hace(dice) nada z veliko lahkoto; meni nič tebi nič
    eso costará un duro como nada to bo stalo najmanj 5 peset
    si nada supieras če bi kaj izvedel
  • ne no

    ne in še enkrat ne! ¡no y no!
    kajne? ¿verdad?; ¿no es verdad?
    res ne? ¿de verdad que no?
    le tega ne! ¡todo menos eso!
    ne mnogo no mucho
    ne več ya no
    ne več in ne manj ni más ni menos
    ne več kot nada más que
    še ne todavía no
    (jaz) tudi ne (yo) tampoco
    ne da bi jaz vedel no que yo sepa
    ne da bi ... sin que (subj)
    ne le (ampak tudi) no sólo (ali no solamente) (sino también)
  • nìč nada; ninguna cosa

    nič več nada más
    prav nič, absolutno nič nada en absoluto, absolutamente nada
    nič manj kot nada menos que
    nič drugega ninguna otra cosa
    nič takega, nič podobnega nada de eso, nada parecido
    meni nič tebi nič sin previo aviso; sin más ni más; sin preámbulos; como quien no dice nada
    vse ali nič o todo, o nada
    nič novega nada (de) nuevo
    ne vem nič no sé nada
    za prazen nič por una insignificancia; por nada
    vzkipeti za prazen nič irritarse por nada
    toliko kot nič poco menos que nada; casi nada
    kot da se ni nič zgodilo como si no hubiera pasado nada
    s tem nimam nič opraviti no tengo nada que ver con eso
    mnogo hrupa za nič mucho ruido para nada, fam es más el ruido que las nueces
    tu se ne da nič napraviti nada puede remediarse; no puede hacerse nada
    za nič na svetu por nada del mundo
    iz tega ne bo nič de eso resultará nada
    iz nič ni nič de donde nada hay, nada se puede sacar
    nič prida que no sirve para nada
    v nič devati desacreditar, desprestigiar
    tekma se je končala z rezultatom 0 : 0 empataron a cero tantos; 0 : 0 empatados a cero; 0 : 2 dos (tantos) a cero
  • nikákor de ningún modo; en ningún caso ; (kot odgovor) nada de eso

    tega nikakor ne morem storiti me es imposible hacerlo
    nikakor ni bogat no es rico ni mucho menos
  • nuez (množina: nueces) ženski spol oreh, laški oreh; glasovalna kroglica

    nuez (de Adám) Adamovo jabolko, grgavec
    nuez de agallas šiška
    nuez de coco kokosov oreh
    nuez de especia, nuez moscada muškatni oreh
    cara de nuez naguban obraz
    apretar a uno la nuez koga (za)daviti
    cascar nueces orehe treti
    cascarle a uno las nueces po glavi koga tolči; koga s tehtnimi argumenti prisiliti k molku
    mucho ruido, pocas nueces mnogo hrupa za nič
  • obétati prometer; ofrecer

    obetati zlate gradove (fig) prometer el oro y el moro
    vreme dobro obeta el tiempo es prometedor
    on je dečko, ki veliko obeta es un muchacho que promete
    mnogo si obetati od esperar mucho de
    mnogo si obetam od tega me prometo mucho de ello
  • objéti glej objémati

    kdor preveč objame, nič ne zajame quien mucho abarca, poco aprieta
  • obljúba promesa f ; promisión f ; obligación f

    ustrezno svoji obljubi, kot je obljubil conforme a su promesa; como lo había prometido
    obljuba zakona (poroke) promesa de matrimonio
    dajati velike obljube prometer montes de oro (ali el oro y el moro)
    dajati komu prazne obljube entretener a alg con vanas promesas
    držati (ne držati) svojo obljubo cumplir (faltar a) su promesa
    zavezati koga z obljubo, da ... hacer prometer a alg que...; tomarle a alg la promesa de...
    odvezati koga obljube desligar a alg de su promesa
    obljuba dela dolg va mucho de prometer a cumplir; del dicho al hecho hay gran trecho