Franja

scalpitare v. intr. (pres. scalpito) kopati, cepetati (konj)

scavare v. tr. (pres. scavo)

1. izdolbsti, izkopavati:
scavarsi la fossa pren. sam sebi kopati jamo

2. pren. absol. kopati, riti

3. arheol. izkopavati

4. pren. izmisliti, izmišljati si

schachten kopati, izkopati

schaufeln delati, nakladati, kopati; Schnee: kidati; Essen: metati vase; Raddampfer: poganjati se

scuffle² [skʌfl]

1. samostalnik
motika

2. prehodni glagol
kopati, okopavati (zemljo); branati, vlačiti

spud [spʌd]

1. samostalnik
kratka lopatica, rovnica (za puljenje plevela), kopuljica; nekaj kratkega in debelega; pritlikavec
pogovorno krompir
sleng, množina denar

2. prehodni glagol
kopati, okopavati, pleti (često out, up)
neprehodni glagol
vrtati

to spud out okopa(va)ti, opleti; izkopati
to spud in začeti vrtati

sub-lavō -āre (sub in lavāre) spodaj (ob spodnjem delu) umi(va)ti, (o)kopati: si humidum (sc. id, quod provolutum est), vino austero sublavandum (v novejših izdajah subluendum) est, illinendumque faece vini combusta Cels.

sulcō -āre -āvī -ātum (sulcus)

1. (pre)brazditi, (pre)brazdati, (pre)orati: humum vomere O., campos vomere Sil., agros Tib., rura Lucan.; abs.: alternis (sc. versibus) recto plenoque sulcare Col.

2. metaf.
a) (pre)brazditi, (iz)kopati: (sc. anguis) arenam sulcat O., iter caudā sulcare Lucan., sulcare fossas Varr., alveum in vado Plin., vias fluminum, gressūs Ap.
b) (o mornarjih in plujočih) rezati, sekati, prerezati (prerezovati), presekati (presekovati, presekavati), (pre)ladjati, (pre)pluti, voziti se po čem ali mimo česa: longā sulcant vada salsa carinā V., sulcare maria V., maria arbore Plin., fragili ligno aequor, rate undas O., stantem Istrum Cl.; poseb. pt. pf. sulcātus 3 prebrazdan = preladjan, preplut: aequora Sen. tr., ubi puppes sulcato varios duxerunt gurgite tractus Lucan., hi … ingenti sulcatum Nerea tauro … laudant Stat., celer Addua nostro sulcatus socero Cl.
c) (o reki) pretekati: sulcat harenas Bagrada Sil.
d) preleteti (preletati, preletavati): Cl. idr., sulcare regna volatu Lucan., iunctis draconibus auras Sen. rh., iter caeli medium Sen. tr., sulcatum tremula secat aëra flamma Sil.
e) rugis sulcare z gubami razbrazdati = (z)grbančiti, (na)gubati: sulcavitque cutem rugis O.

štȉhati -ām kopati, lopatiti

štíhati -am
1. štihati, kopati, rahliti zemlju lopatom: štihati na vrtu
2. štehati, štehovati, ubiti, sjeći, seći u kartanju

trȁpiti -īm
1. spravljati krompir, repo, korenje v zasipnico
2. kopati, prekopavati, saditi, krciti: trapiti zemlju, vinograd
3. ekspr. buhniti, planiti, naglo priti: nema ga po nekoliko mjeseci, pa tek iznenada trapi u selo

trench² [trenč] prehodni glagol
razrezati, rezati na kose
agronomija kopati, prekopati, globoko preorati, rigolati; (raz)brazdati z brazdami, z jarki
vojska obdati ali utrditi s strelskimi jarki
neprehodni glagol
(iz)kopati jarke
vojska (iz)kopati rove, ukopati se
figurativno mejiti, približevati se; posegati v

to trench upon s.o.'s rights posegati v pravice kake osebe
that trenched closely upon heresy to je že zelo mejilo na krivoverstvo

tub² [təb] prehodni glagol
dati v sod (kad, čeber); kopati, umivati (otroka) v kadi, v banji; posaditi (rastlino) v čebriček
šport, sleng poučevati koga v veslanju
mineralogija obložiti (jašek) z jekleno, za vodo neprepustno oblogo (obojem, opažem)
neprehodni glagol
pogovorno kopati se(v banji)
šport, sleng veslati v čolnu za urjenje

turn out prehodni glagol
izgnati, pregnati, spoditi, vreči skozi vrata, vreči ven; (od)gnati (živino) na pašo; odpustiti (iz službe); vreči (vlado); obrniti navzven (žep); izprazniti (sobo), odnesti iz sobe (pohištvo); zapreti (vodo, luč, radio); proizvajati (blago), kopati (premog); oskrbeti, opremiti, obleči
neprehodni glagol
izstopati, iziti, izhajati
vojska odkorakati; oditi; obrniti se navzven; postati
pogovorno vstati (iz postelje); pokazati se, izkazati se
vojska nastopiti (stražo); dogodili se, dovršiti se, končati se; (nogomet) igrati

the best turned-out man in London najbolje oblečeni moški v Londonu
she was beautifully turned out bila je elegantno oblečena
the affair will turn out all right zadeva se bo v redu, dobro končala
this factory is turning out a large quantity of goods ta tovarna proizvaja veliko množino blaga
the crops will turn out poorly this year letina bo letos slaba
to turn out the guard nastopiti stražo
to turn out the lights ugasniti luči
to turn out for Leeds igrati za Leeds
to turn s.o. out of his job odpustiti koga iz službe
to turn out a tenant izgnati deložirati najemnika
this school has turned out some good scholars ta šola je dala nekaj dobrih učenjakov
to turn out well dobro se končati, uspeti; vreči (prinesti, dati) lep dobiček
it turned out to be true izkazalo se je, da je to res
it turns out that... zgodi se, pripeti se, da...
he turn outed out (to be) a good swimmer pokazalo se je, da je on dober plavalec

uskopávati uskòpāvām kopati, skopavati

vȁditi -īm
I.
1. jemati iz: vaditi hljeb iz peći, novac iz novčanika
2. potegniti, vleči: vaditi sablju iz korica; dijete su morali kliještima vaditi
3. vlačiti: vaditi vodu iz bunara, zapušač iz boce
4. izdirati: vaditi zub kome
5. točiti: vaditi med iz saća
6. kopati: iz bosanskih rudnika vađeno je gvožđe, olovo i bakar; vaditi krompir motikom ili rukama
7. puliti: vaditi repu na njivi
8. dvigati, dvigniti: vaditi dokumente, putnu ispravu
9. kupiti: vaditi kartu na željezničkoj stanici
10. iztakniti, iztikati: vaditi kome oči
11. vaditi drugi, treći korijen, koren koreniti
12. vaditi kome dušu moriti, nadlegovati koga; vaditi kesten iz vatre za drugoga hoditi v žerjavico po kostanj za drugega
II. vaditi se
1. reševati se: posavjetovao mu je da se vadi sam kako god zna, a da njega ne miješa u te stvari
2. odškodovati se: moraju da se vade zato što im gosti često odu, a da ne plate ceh

vangheggiare v. tr. (pres. vangheggio) agr. kopati (zemljo) z večzobno motiko

vȑtati -ām
1. vrtati, kopati: vrtati svrdlom; čovjek vrta zdenac; vrta u želucu glad
2. z nožem odpirati: vrtati orahe

vŕtati -am
1. bušiti, vrtati: vrtati luknjo
bušiti rupu; vrtati zob; vrtati predor
bušiti tunel; vrtati za vodo
2. kopati: vrtati s prstom po nosu
3. mozgati, razmišljati

work^(*)2 [wə:k]

1. prehodni glagol
delati (na čem), izdel(ov)ati, obdelati; narediti, proizvesti, proizvajati
poetično umetniško izdelati; plesti, tkati, izdelati na statvah; šivati; vesti; oblikovati, (iz)kovati; tiskati; mesiti; kopati (rudo), obdelovati (zemljo)
trgovina poslovati, poslovno potovati (po nekem področju)
sleng prodati; plačati (potovanje) z delom; preiskati, raziskati
matematika izračunati, rešiti (nalogo); vplivati na (koga), nagovarjati (koga)
sleng prevarati, oslepariti; izvesti, uresničiti, izvršiti, povzročiti; streči (topu, stroju); uporabljati (žival) za delo, vpreči; izkoriščati (rudnik); pustiti koga, da težko dela; premikati, poganjati, gnati, goniti

to work o.s. to death ubi(ja)ti se z delom, garati
to work o.s. into s.o.'s favour pridobiti si naklonjenost kake osebe
to work o.s. into a rage pobesneti
to work the bellows goniti meh
to work a farm voditi farmo (kmetijo)
to work a change izvršiti, povzročiti spremembo
to work wonders delati čuda (čudeže)
to work one's will uresničiti svojo voljo
can you work the screw loose? lahko zrahljate vijak?
to work (one's way) through college sam se vzdrževati med študijem
my partner works the Liverpool district moj družabnik potuje (poslovno) na področju Liverpoola
to work a slave to death do smrti priganjati sužnja k delu, ubiti ga z delom
servants are not worked now as they were formerly od služinčadi se danes ne zahteva več toliko dela kot nekoč
to work a crane upravljati z žerjavom
to work a coal seam izkoriščati plast premoga
to work a ship upravljati ladjo
to work one's way pot si utreti (napraviti)
these machines are worked by steam te stroje poganja para
it is a good scheme, but can you work it? to je dober načrt, toda, ali ga lahko izvedete?
this belief has worked much evil to verovanje je povzročilo mnogo zla
the candidate works the district kandidat opravlja volilno kampanjo v okrožju
to work one's passage navtika zaslužiti svoj prevoz z delom
to work one's horses priganjati konje k delu
to work one's social relations in business izkoriščati svoje družabne zveze poslovno

2. neprehodni glagol
delati, delovati, biti zaposlen (s čim); baviti se (s čim); truditi se; funkcionirati, posrečiti se, uspeti; razviti se, dozoreti; vreti; biti v pogonu, delati (stroj), prijemati eden v drugega (zobata kolesa); šivati, vesti (vezem); prebijati se (z delom); razvleči se; trzati (se) (obraz); mahati (s čim); težko, z muko se premikati, gibati
navtika križariti; besneti, biti razburkan (morje)
figurativno krčevito delati

to work against time delati v tekmi s časom
to work like a dog (ali horse; ali nigger) delati kot črna živina
my stove works well moja peč dobro dela
your method won't work z vašo metodo ne boste uspeli
I tried but it did not work poskušal sem, a ni se mi posrečilo
the poison began to work strup je začel delovati
to work into a crowd vriniti se v množico
to work loose zrahljati se (vijak itd.)
waves work to and fro valovi so razburkani
to work double tides delati podnevi in ponoči
that won't work with me to ne bo vplivalo name (vžgalo pri meni)