Franja

sopraffino agg. izvrsten, imeniten, odličen; pren. prefinjen, rafiniran

spanking² [spǽŋkiŋ]

1. pridevnik
ki hitro hodi ali vozi, hiter
sleng sijajen, izvrsten, izreden, imeniten, kolosalen

a spanking breeze močna, sveža sapica (vetrič)

2. prislov
pogovorno zelo, nenavadno, izredno, presneto, kolosalno

a spanking fine woman krasna ženska

speciōsus 3 (speciēs)

1. lep (na pogled), lepo zunanjost imajoč, lepe zunanjosti, postaven, lepo raščen, opazen, lepoličen, lepolìk ipd.: Cels., Ap. idr., mulier O., adulterii damnata (sc. femina) Q., puer Petr., videt hunc omnis domus … introrsus turpem, speciosum pelle decora H., aedificium Val. Max., familiam nemo speciosiorem producit Sen. ph., speciosissimus homo, corpora quam speciosissima Q., speciosissima filia Petr., vicus speciosissimus Val. Max.

2. ugleden, krasen (krasán), sijajen, čudovit, imeniten, veličasten, opazen, pozornost vzbujajoč, spoštovanje vzbujajoč: Vell., Dig. idr., familia gladiatoria Ci., exemplum L., fortuna Ps.-Q. (Decl.), opes T., in quibus minus speciosa criminatio erat futura L. manj očitna, speciosum adventum suum ingentem turbam captivorum prae se agentes fecerunt L., speciosissimus triumphus, speciosissima victoria Val. Max., hoc in beneficio speciosissimum Sen. ph., senex cultu speciosus Petr.

3. (z zunanjostjo) slepeč, zaslepljujoč, mamljiv, omamen, mameč, zamamen, lep na pogled (oko), navidez sijajen, lepo (imenitno) zveneč: me specioso eripe damno O., speciosa fabula, speciosa miracula, vocabula rerum H., titulus L., vera potius quam dictu speciosa L., speciosa eloquentia Q., speciosior rhetorice quam dialectice Q., longe speciosissimum genus orationis Q. — Adv. speciōsē lepo, krasno, čudovito, sijajno, bleščeče, veličastno, primerno, ustrezno, prilično, dostojno, spodobno: speciose vehi Plin., speciose dictum Q., Africani humanitas speciose lateque patuit Val. Max., equus tuus speciosius instratus erit quam uxor vestita? L., speciosius arma non est qui tractet H., eo speciosius pugnaturus Iust., quo speciosius ingrediantur sublimes Col., speciosissime aciem instruxit Auct. b. Afr., dictāturā speciosissime functus Val. Max. v času svoje diktature se je izjemno izkazal.

splendidus 3, adv. -ē (splendēre)

1. blesteč (se), bleščeč (se), bliščeč (se), lesketajoč (se), svetlikajoč (se), svetleč (se), sijoč, sijajen, svetel, žareč, žaren, leščeč se, (b)leskoten, migljajoč, utripajoč, mežikajoč (naspr. sordidus, foedus ipd.): Sen. tr., Mart., Fr., Front. idr., stellae Enn. ap. Varr., signa caeli, lumina solis Lucr., caelum Plin., Lucifer splendidior O., sol splendidior Tib., splendidissimus candor (sc. zodiaka (živalskega kroga, zverokroga)) Ci., fons Bandusiae splendidior vitro H., Galatea splendidior vitro O., splendida bilis H. kakor steklo bleščeč se (svetel), domus Cat., domus splendida luxu V., cultus Q., vestis Petr., splendida palla croco O., splendida (sc. od zlata) bracchia O., ornare magnifice splendideque convivium Ci., apparatus splendidissime expositus Petr.

2. metaf.
a) bleščeč, sijajen, krasen, lep: in villa ac domo nihil splendidum Ci., res secundas splendidiores facit amicitia Ci., splendidissima civitas N., splendidae urbes Amm., (sc. Atticus) splendidus, non sumptuosus N. ki ljubi blišč (ki ima rad lepe stvari), ne potraten, ornate splendideque facere Ci., qui istum splendide receperant Corn., splendide se gerere Vell. sijajno gospodariti (hiševati), ut neque … parum se splendide gesserit neque … N. da ni niti premalo sijajno nastopal, niti … , splendidius gerere bellum Auct. b. Alx., splendidius exsequi Gell.
b) sijajen = izvrsten, imeniten, odličen, slaven, sloveč, slovit, ugleden, (po)znan, dostojen, dostojanstven, spoštovanje vzbujajoč: Auct. b. Alx., Cels., Lamp., Amm. idr., Calidius eques Romanus splendidus Ci., homo … propter virtutem splendidus Ci., in splendidissimis ingeniis Ci., militiae splendida facta O., s criptores carmine foedo splendida facta linunt O., dominus splendidior H. zavidanja vrednejši, rectius hoc et splendidius multo est H. in mi zagotavlja (pridobiva) več slave in užitka, splendida fama Pr., equestri, sed splendido genere natus Vell., acta aetas honeste ac splendide Ci. slavno, quibus (sc. auctoritatis praemiis) qui splendide usi sunt Ci., splendide mendax … virgo H. sebi v slavo, femina splendide nata Plin. iun. imenitnega rodu, multi splendidissima nati Sen. ph., splendidissime maritavit Suet.
c) zveneč, čist, jasen, starejše jaren: vox Ci.
d) (o govoru) sijajen, izvrsten, čvrst, živ, jasen, razločen: ratio dicendi, oratio Ci., splendida facere iudicia H. izreči sijajno sodbo (sc. sijajno glede na leskotni sodni stol, zlato žezlo idr.), od tod = slovesno sodbo, splendida loca Amm. jasni (sijajni, izvrstni) izreki (retorjev), splendide loqui Ci.
e) (b)leskoten, lepo zveneč, blagoglasen, lepoglasen: non tam solido quam splendido nomine Ci., splendida culpae verba O.

stately [stéitli]

1. pridevnik
veličasten; dostojanstven, vzvišen, svečan; sijajen, prekrasen, impozanten, imeniten

2. prislov
dostojanstveno

stylish [stáiliš] pridevnik (stylishly prislov)
ki ustreza kakemu stilu; móden, po modi, eleganten, čeden, okusen, imeniten, sijajen

summās -ātis, m, f (summus) eden ali ena izmed najvišjih oseb, prvak, prvakinja, imenitnik, imenitnica, odličnik, odličnica, dostojanstvenik, dostojanstvenica, kot adj. odličen, imeniten, dostojanstven: vir, viri Pl., Sid., Amm., matronae Pl., dea Ap., virgo summas regionis Ap., puella Sid. Od tod subst. summātēs -um, m najvišji možje, najimenitnejši (možje): Amm.

super¹ [süpɛr] masculin, familier (= supercarburant masculin) gorivo boljše kakovosti; adjectif, populaire (= supérieur) imeniten, odličen

superbus 3 (iz *super-bhu̯os: super in indoev. kor. *bhū- biti; prim. fuō, fuī in gr. ὑπερ-φυής)

I. (v negativnem pomenu)

1.
a) (o osebah) visoko (mogočno, moško) se noseč, ošaben, prevzeten, napihnjen (napuhnjen), ohol, domišljav, nadut, aroganten, predrzen (naspr. moderatus): non decet superbum esse hominem servom (= servum) Pl., superbum se praebuit in fortuna Ci. ep., superbus iuvenis, victor, superbae gentes V., domini V., Lucr., reges Poeta ap. Ci. ep., Lucr., diva Tib., utrum superbiorem te pecunia facit an … Ci. ep., laudato pavone superbior O., familia superbissima L., superbissimus homo Auct. b. Afr., homines … nocentissumi et idem superbissumi S.; šalj. v besedni igri: faciam ego hodie te superbum, nisi hinc abis Pl. naredim te visoko nesenega (= visokega) = pretepem te, da te bodo morali odnesti (ošabneži se namreč dajo raje nositi ali voziti, kot da bi sami hodili); z abl. causae (zaradi česa): viribus superbi Pl., donati omnes opibusque superbi V., superbus ambules pecuniā H., meo nunc superbus incedis malo H., parto regno superbus Cu.; kot subst. superbus -ī, m ošabnež, prevzetnež, oholež, napihnjenec, napuhnjenec, domišljavec, trmež, trmoglavec, kljubéstnik: parcere subiectis et debellare superbos V., procax et superbus Sen. ph.; kot priimek kralja Tarkvinija mlajšega Superbus -ī, m Ošabni, Prevzetni, Samosilni: Ci., L., O. idr. Adv. α) superbē: superbe et crudeliter imperare C., superbe alicui imperare (naspr. humiliter servire) L., superbe dominari L., superbe respondere N., superbe saeveque agere T., legatos appellare superbius Ci., preces alicuius superbius accipere T., decreta alicuius superbissime repudiare Ci., suas virtutes contra fortunam superbissime iactant L. β) (predklas.) superbiter: illa superbiter imperat Afr. ap. Non., superbiter contemtim conterit legiones Naev. ap. Non.; prim. Non. (p. 325, 5)
b) (o živalih) ošaben, šopireč se, šopiren: lupi Val. Fl., galli Mart., ales (sc. Phoenix) Mart.

2. metaf. (oz. analogno o neživih subj. in abstr. pojmih) visokonošen, visokonos, visoko noseč se, ošaben, prevzeten, domišljav, ohol, nečimrn (ničémuren), napihnjen, strog, izbirčen: arces, fasces H., aures L., oculi O., dens H. izbirčen, corpus H. izbirčno = razneženo, pomehkuženo, superbo (= fastidienti) ab inguine H., gressus glomerare superbos V. visokonoso (domišljavo) dirjati, manus, vultus Sen. tr., ignis, ratis Val. Fl., regna Tib., dictum, responsum, vita Ci., non enim est inhumana virtus neque immanis neque superba Ci., victoria, quae naturā insolens et superba est Ci., ius Ci., iura, pax L., facinora S., iussa V., verba O., fortuna H., mores Pr., honor Stat., animus Iuv., superbius factum Auct. b. Afr., aures, quarum est iudicium superbissimum Ci. zelo stroga, izborna, lex superbissima L., superbissimus titulus Plin. iun., superbum est … et non ferendum dicere Ci. priča o prevzetnosti, aliud consilium (sc. instituere) superbum Ci. bi bilo prisilno, bi bilo prevratno; pesn. z inf.: quondam Herculeam servare superba pharetram Sil.; subst. n.: ne superbum esset Ci. da to ne bi bilo videti prevzetnost, da to ne bi bila prevzetnost, superba loqui Plin. iun. prevzetno govoriti. —

II. (v blagem, pozitivnem pomenu)

1. (o osebah) ponosen, vzvišen, visok, izvrsten, odličen: Atridae H., tui … iudiciis debes esse superba viri O. ponašati se, Aiaci non est tenuisse superbum O. slavno, hinc populum late regem belloque superbum venturum (sc. esse) V., Phoebe superbe lyrā Tib., quo fas est ire superbas virtute et factis animas Sil.

2. metaf. (o neživih subj. in abstr. pojmih) imeniten, krasen, sijajen, odličen, slaven, bleščeč, dičen: apparatus habitusque L., ostrum aulaea V., postes auro spoliisque superbi V., superba civium potentiorum limina H., sedes superbae V., Cat., Ilium V., domus Sen. tr., palla O., arca Mart., illa quidem (sc. mensa) lauta est dapibusque instructa superbis Mart., merum H. izvrstno, triumphus H., coniugio, Anchisa, Veneris dignate superbo V.; occ.: pira Col., Plin. slastne hruške, olivae Plin. plemenite olive (neka debelejša, bolj mesnata vrsta oliv), herba Ap. h. = kamilica.

superior¹ [sjupíəriə] pridevnik (superiorly prislov)
(o prostoru) gornji; (o položaju) višji; (o kakovosti) boljši; (o številu) večji; močnejši (in v)
prekašajoč; ki je nad čem, superioren, vzvišen, izreden
trgovina izvrsten, odličen; (o vinu) žlahten
(često slabšalno) imeniten, izobražen; ohol, domišljav, nadut, aroganten

with a superior air domišljavo, naduto, zviška
superior to bribery vzvišen nad, nedovzeten za podkupovanje
superior court ameriško najvišje sodišče v državi (v ZDA)
superior forces vojska premoč
superior knowledge izredno, zelo visoko znanje
superior letter črka, ki stoji nad vrstico
superior limit zgornja meja, skrajni rok, najvišja vsota
superior person od drugih bolj izobražena oseba; domišljava oseba, nadutež; (ironično) fina oseba
superior wisdom višja modrost
to be superior to biti boljši od
they are superior to flattery niso dovzetni za laskanje
he should be superior to revenge ne bi se smel udajati želji po maščevanju
to rise superior to s.th. pokazati se vzvišenega nad čem, ne si pustiti vplivati od česa
they were superior to us in number bilo jih je več kot nas
he thinks himself superior on se ima za nekaj boljšega

swagger¹ [swǽgə]

1. samostalnik
bahanje, širokoustenje, šopirjenje, košatenje
vojska swagger-cane
paličica angleških častnikov, ki jo nosijo na sprehodu

2. pridevnik
pogovorno lep, zal; eleganten (obleka); imeniten

swagger cane, swagger stick vojska, ameriško sprehodna paličica angleških častnikov

3. neprehodni glagol
bahati se (about z)
širokoustiti se, šopiriti se, košatiti se
prehodni glagol
z bahanjem (koga) zvabiti (into v kaj)

to swagger s.o. out of his money z bahanjem, širokoustenjem izvabiti denar iz koga

swell¹ [swel]

1. samostalnik
oteklina, oteklost, nabreklost, otòk; otekanje
navtika valovanje po viharju
arhitektura izboklina, izbočina, izbok; rahla strmina, vzpetina (zemljišča)
figurativno porast, naraščanje
glasba crescendo, za katerim pride diminuendo; (o orglah) naprava za jačanje in slabljenje zvoka
pogovorno imetnik, odličnik, mojster, fin gospod, fina dama
sleng gizdalin, elegan, gizdalinka, modna dama; poznavalec

a swell in the population porast prebivalstva
a swell at s.th. poznavalec, mojster česa, zelo dober igralec (at tennis tenisa)
a swell in politics figurativno visoka živina v politiki
a big swell figurativno visoka, vplivna oseba
a Latin swell poznavalec latinščine
a sudden swell of the river nenadno naraščanje reke
what a swell you are! kako si eleganten!
there was a heavy swell on valovi so bili zelo veliki

2. pridevnik
sleng tiptop, šik, zelo eleganten, moden; imeniten, odličen, sijajen

a swell billiard-player izvrsten igralec (mojster) biljarda
swell clothes elegantna obleka
a swell hotel razkošen hotel
a swell person imenitna oseba, odličnik
swell society elegantna, fina družba
swell mob pogovorno hohštaplerji, kriminalci, lepo oblečeni lopovi

vistoso pozornost zbujajoč, imeniten, znamenit; sijajen, krasen; učinkovit, efekten

vornehm imeniten, odličen, fin; Kurort, Internat usw.: eleganten

žèstok -òka -o, žȅstok -a -o, komp. žȅšćī
1. silovit: žestok čovjek, konj
2. besen, divji, hud: -a oluja; žestok vjetar; -a svada
3. hud, močan: -o piće, -a rakija
4. izvrsten, imeniten: žestok radnik
5. žestòko, žȅstoko prisl. hudo, zelo: žestok pogriješiti; žestok gladan

важный važen, pomemben, imeniten, ohol, nadut; (lj.) odličen

великосветский (zast.) iz velikega sveta, aristokratski, imeniten, gosposki

вельможный veljaški, imeniten

видатни́й прикм., odlíčen prid., znamenít prid., eminénten prid., imeníten prid.

знамени́тий прикм., znamenít prid., imeníten prid., eminénten prid., slovít prid.