Franja

forma ženski spol oblika, kalup, model, format; predpis, formula; formalnost; vzorec; možnost, priložnost; pisava; religija hostija

dar forma (a) izvesti, v red spraviti
estar en forma biti v formi, biti treniran
no hay forma de vivir con ese hombre s tem človekom ni mogoče shajati
es pura forma je gola formalnost
en forma v redu; formalno
en toda forma pravilno, po pravilu
en debida forma kot se spodobi
en (toda) forma (čisto) resno, dolžno, kot se spodobi

formalité [-te] féminin formalnost

formalités de douane carinske formalnosti
accomplir, remplir les formalités requises izpolniti zahtevane formalnosti
sa promesse n'est qu'une formalité njegova obljuba je gola formalnost

formálnost formalité ženski spol

gola formalnost pure formalité
brez formalnosti sans (plus de) formalités

formálnost formalidad f

to je gola formalnost es (una) pura formalidad
izpolniti zahtevane formalnosti cumplir las formalidades requeridas

germānus 3

1. roden, pravi, pristen o bratih in sestrah, ki imajo istega očeta in isto mater ali vsaj istega očeta oz. isto mater: PL., frater germanus TER., CI., soror germana CI., N.; kot subst.
a) germānus -ī, m rodni brat: KOM., haec germanus Eryx quondam tuus arma gerebat V., ardescunt germani caede bimembres (sc. Centauri) O.; o živali: deinde eius (arietis) germanum cornibus conitier, in me arietare ACC. AP. CI.; v besedni igri: de germanis, non de Gallis duo triumphant consules VELL.
b) germāna -ae, f rodna sestra: duae germanae meretrices cognomines PL., germana Iovis (= Iuno) V., g. mariti O., ubi sit germana, rogat O.

2. metaf.
a) (v prisrčnem nagovoru) = preljubi, premili, predragi: germane Hector, germana soror ENN. FR.
b) bratski, bratsko deljen, sestrski: nunc tu mihi amicus es in germanum modum PL., duas germanas (vites) cognovimus COL., sic fratres quasi et germanis casibus exules IUST.
c) pristen, pravi, resničen, stvaren, odkrit: PL., g. iustitia CI., haec est mea ... g. patria CI., haec g. ironia est CI. prava, gola, illi veteres germanique Campani CI., cum mutila quaedam et hiantia locuti sunt, germanos se putant esse Thucydidas CI., scio me asinum germanum fuisse CI. EP., germanissimus Stoicus CI. pravi pravcati stoik, germanus Gallus SEN. PH.; adv. germānē pristno, prav pošteno: animus g. Romanus AUG., g. fraterneque rescribam CI. EP. (?).

gol¹ [gou] (-a, -o)

1. (neoblečen) nackt
gol golcat splitternackt, splitterfasernackt
ironično: hüllenlos; (razgaljen) entblößt; zadnjica: blank
figurativno biti gol in bos kein Hemd auf dem Leib haben

2. (nepokrit, neporasel) zemlja, pokrajina: vegetationslos, kahl (tudi : rastlinstvo, botanika), (brez gozda) unbewaldet; koža: bloß, (brez dlake) unbehaart; (brez pokrivala) bloß; tla: blank, bloß, nackt; stena: kahl; meč ipd.: blank; (brez pripomočkov) bloß (z golim očesom mit bloßem Auge; z golo roko mit bloßer Hand)

3. (čist) resnica, laž ipd.: pur, lauter, resnica: ungeschminkt, unverhüllt

4. (že sam; zgolj) bloß (gola pomisel der bloße Gedanke daran; gole obljube bloße Versprechungen; po golem videzu nach dem bloßen Augenschein)
|
gola dejstva množina nackte Tatsachen
golo življenje rešiti: das nackte Leben
gola zavist lauter Neid, blasser Neid
do golega sleči: bis aufs Hemd, pojesti ratzekahl
obžrtost do golega der Kahlfraß
ostrižen do golega [kahlgeschoren] kahl geschoren
na golo Kahl-
(sečnja der Kahlschlag, der Kahlhieb, die Schlagwirtschaft/Kahlschlagwirtschaft, pozeba der Kahlfrost)
ostriči na golo [kahlscheren] kahl scheren
posekati na golo [kahlschlagen] kahl schlagen
posekati do golega abholzen

gol² [ó] moški spol (-a …) šport das Tor, -tor (častni Ehrentor, zmagoviti Siegestor, z glavo Kopfballtor)
na gol/v golih Tor-
(met der Torwurf, strel der [Torschuß] Torschuss, razlika v golih die Tordifferenz)
brez gola torlos
z veliko goli torreich
dati gol ein Tor schießen

gól² šport goal

čuvar, vratar góla goalkeeper, pogovorno goalie
vratnica góla goalpost
gólova črta goal line
beležiti, zabiti, doseči gól to score (ali to get) a goal
voditi s tremi góli to lead by three goals, to have a three-goal lead
brez góla (zadetka) goalless (ali no-score) draw
igra, v kateri je premaganec brez góla pogovorno whitewash
rezultat je 2 (gola) proti nič the score is 2 nil

gòl¹ naked; nude; unclothed; in the nude; in the buff; (slečen) stripped; (teren, kraj) treeless, bleak, open; (glava) bare, uncovered; (brez perja) unfledged, callow; figurativno plain, udisguised; (meč) unsheathed, drawn

z gòlim očesom with the naked eye
z gòlimi rokami with one's bare hands
čisto gòl in one's bare skin, stark naked
do gòlega slečen stripped naked, stripped to the buff
gòla dejstva the naked facts
gòlo drevo a tree bare of leaves
gòl(i) meč a naked sword
gòla, čista potrata sheer waste
iz gòle (čiste) potrebe by sheer necessity
gòla (sama, čista) skala sheer rock
gòla pokrajina bare landscape
gòla resnica the naked truth
do gòlega sleči to strip someone naked (ali to the buff)
do gòlega so jih slekli they stripped them naked

gòl nu, dénudé, découvert

gola laž un pur mensonge
gola resnica la pure vérité, la vérité toute nue (ali sans fard)
z golim očesom à l'œil nu
popolnoma gol tout nu, nu comme la main, nu comme un ver, familiarno à poil

gòl (gôla -o)

A) adj.

1. (ki je brez dlake, las, perja) nudo, spoglio; brullo:
golo drevje alberi nudi, spogli
gola zemlja terreno brullo

2. (ki je brez obleke) nudo:
gol do pasu a torso nudo

3. (ki je brez opreme) nudo, spoglio:
gole stene pareti nude
gola soba stanza spoglia

4. pren. (ki je brez česa drugega) nudo, semplice:
naštevati gola dejstva riferire i fatti nudi e crudi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. obrati koga do golih kosti tagliare a qcn. i panni addosso
braniti se z golimi rokami difendersi con le mani nude
videti z golim očesom vedere a occhio nudo
biti gol ko ptič essere nudo come un verme, come mamma l'ha fatto
rešiti si golo življenje salvare soltanto la pelle
elektr. gola elektroda elettrodo nudo
gola zavist pura invidia
bot. goli cvet fiore nudo
zool. goli polž lumacone ignudo
elektr. goli vodnik conduttore nudo

B) gôli (-a -o) m, f, n
našeškati (otroka) po goli sculacciare il bambino
ostriči do golega rapare, tagliare i capelli a zero
sleči do golega denudare
sečnja (gozda)
do golega, na golo abbattuta, tagliata a nudo

gòl² desnudo ; (brez perja) desplumado ; (brez vegetacije) árido

gola dejstva hechos m pl escuetos
golo življenje sólo la vida
to je gola resnica esta es la verdad desnuda
do golega se sleči desnudarse
gola nevoščjivost pura invidia f
(viden) z golim očesom (visible) a simple vista

golač moški spol (-a …) živalstvo, zoologija (gola miš) der Nacktmull

grêbsti (grêbem)

A) imperf.

1. scavare; raschiare; grattare, razzolare:
grebsti (po dnu) s kavljem rampinare

2. ammucchiare

3. pren. tormentare, rodere

B) grêbsti (grêbe) imperf. impers. raschiare:
grebsti v grlu raschiare in gola

groppo m

1. vozel, zamotan klobčič:
far groppo zamotati se
avere, sentire un groppo alla gola pren. imeti kepo v grlu

2. pren. knjižno težava, stiska

3. piš, nenaden veter

idle¹ [áidl] pridevnik (idly prislov)
brezdelen, nezaposlen, brezposeln; nedelaven, len; ničeven, prazen, nepomemben; nesmiseln, nekoristen
ekonomija neproduktiven, neizrabljen, mrtev (kapital)
tehnično ki stoji (stroj), v praznem teku
agronomija neobdelan

idle attempt nesmiseln poskus
ekonomija idle capital mrtev kapital
an idle compliment prazna pohvala
idle current prazen tok
idle curiosity gola radovednost
idle hands brezposelni delavci
to lie (ali stand) , idle stati, ne delati (stroj)
idle motion prazen tek
idle rumour prazna govorica
to run idle v prazno teči (stroj)
idle talk prazen pogovor
ekonomija idle time zgubljen čas

in-opertus 3 (in [priv.], operīre) nepokrit: corpora Prud., caput Sen. ph.; metaf.: inoperta (gola) ac confessa veritas Sen. ph.

īn-strātus² 3 (in [priv.], sternere) nenastlan, nepokrit, brez odej: cubile O. = gola tla.

izjédati (-am) | izjésti (-jém) imperf., perf.

1. rodere, rosiccchiare pren. consumare, logorare

2. scavare:
reka si je skozi gorovje izjedla globoko strugo il fiume si è scavato nella montagna una gola profonda

izmišljotina samostalnik
1. (neresnica) ▸ kitaláció, agyszüleményNjihova trditev, da so tako ravnali po naših navodilih, je čista izmišljotina. ▸ Az az állításuk, hogy a mi utasításaink alapján jártak el, merő kitaláció.
Od nekdaj sem bil prepričan, da so zgodbe o jetiju navadna izmišljotina. ▸ Mindig is meg voltam győződve arról, hogy a jeti-történetek egyszerű agyszülemények.
Predsednik zatrjuje, da gre za izmišljotine demokratov in ne ukrepa. ▸ Az elnök azt állítja, hogy ezek a demokraták agyszüleményei, és nem tesz semmit.

2. (pogruntavščina; ideja) ▸ elmeszülemény
Sv. Miklavž je pač tradicija, tudi družinska, Božiček pa skoraj nova izmišljotina, izum trgovcev in medijev. ▸ A Mikulás hagyomány, sőt családi hagyomány, de a Télapó szinte új elmeszülemény, a kereskedők és a média találmánya.
Zmotna je trditev, da je praznik 8. marec, dan žena, izmišljotina odmrlega samoupravnega socializma. ▸ Tévedés azt állítani, hogy március 8-a, a nőnap a megszűnt önrendelkezéses szocializmus elmeszüleménye.