Franja

militarmente avv. vojaško (tudi pren.):
occupare militarmente un paese vojaško zasesti deželo
educare militarmente qcn. vzgajati koga po vojaško, z vojaško disciplino

mūtō¹, stlat. moitō -āre -āvī -ātum (indoev. kor. *mei̯- menjati; prim. lat. mūtuus, gr. μυῖτος (po)vračilo, sl. maščevati)

I. (z mesta) premakniti (premikati), odmakniti (odmikati), kreniti, odpraviti (odpravljati), odstraniti (odstranjevati): neque se luna quoquam mutat Pl. se ne premakne (gane) z mesta, Dianae simulacrum loco mutatum est Ci., iniussu populi mutari finibus L. prestopiti meje, stopiti na meje, ne quis invitus civitate mutetur Ci. da ne bi bil pregnan (izgnan), hinc dum muter O. da le pridem odtod, arbores mutatae V. presajena; zevg.: illa tamen se non habitu mutatve loco peccatque pudice H. se ne preoblači in ne zapušča svojega mesta. —

II.

1. menj(av)ati, zamenja(va)ti, premenja(va)ti: omnibus oppidis m. ad celeritatem iumenta C. v vseh mestih menjavati konje, da bi hitreje prišel naprej, togam paludamento mutare S. fr., vestem cum aliquo Ter.; toda m. vestem Ter., Varr., L., Vell., Sen. ph. ali vestimenta Suet. ali calceos et vestimenta Ci. zamenja(va)ti, obleko, preobleči (preoblačiti) se; pa tudi = žalno obleko obleči (oblačiti), v črno se obleči (oblačiti): Hier., in luctu senatus, squalebat civitas publico consilio veste mutatā L., vestem mutandam omnes meque omni ratione … defendendum putarunt Ci., utcumque mutata potentis veste domos inimica linquis H., m. caelum (podnebje), non animum H., mutandus locus est H. poiskati je treba drugo kopališče, velox amoenum saepe Lucretilem mutat Lycaeo Faunus et igneam defendit aestatem capellis H., m. domos V., m. patriam O. ali terram L., terras H. ali lares et urbem H. ali sedem Sen. ph. izseliti (izseljevati) se, odseliti (odseljevati) se, (od)iti drugam (v drugo deželo; poseb. o pregnancih): exsilio mutant urbem O., m. solum Ci., locum S., crebro m. loca Hirt. bežati iz kraja v kraj, m. expertum iam principem T. menjati (= zapustiti) že znanega gospoda, sidera mutata Petr. poet. od bogov zapuščena, vellera murice, lūto V. naravno (tj. belo) barvo runa zamenjati za rdečo, rumeno (= obarvati rdeče, rumeno), glandem aristā V. želod za klasje = prehranjevanje z želodom nadomestiti z žitom, m. calores Pr. menjati ljubezen = ljubiti drugega, personam Plin. iun. menjati masko (krinko), pren. = svoje vedenje spremeniti, m. orationem ali genus eloquendi Ci., tudi samo mutare Ci. izraze spremeniti (spreminjati), verba mutata Ci. rabljene v prenesenem pomenu, poseb. metonimično rabljene; occ.
a) (blago za blago) menja(va)ti, zamenja(va)ti: res inter se S. menjati blago za blago, trgovati na osnovi blagovne menjave, uvam furtivā strigili H., porcos aere Col. menja(va)ti za denar, mancipia cum mercatoribus vino adventicio S. menja(va)ti za uvoženo vino, merces V., Ap., mutat merces H. prodaja, magno mutari V. drag biti; metaf. victrice patriā victam L., pro Macedonibus Romanos dominos L.
b) kot voj. t.t. mutare militiam menjati vojaško službo = kazensko biti premeščen v nižji vojaški oddelek, biti degradiran: Dig.

2. spremeniti (spreminjati): nihil de victu N., cultum vestitumque H. začeti drugače živeti, iter C. drugo pot ubrati, a nigro color mutatus est in album O., m. colorem H., Q., Sen. rh. idr. (barvo =) lice spremeniti (spreminjati), spremeniti (spreminjati) se v lice, (po)blede(va)ti, osupniti, cibus mutatur (sc. v želodcu) et concoquitur Plin., m. testamentum Ci., consilium Ci. premisliti se (premisliti si), sententiam Ci. sprevreči, spremeniti svoje mnenje, fidem cum aliquo Ter. ne držati besede, umakniti, požreti (dano) besedo, haud muto factum Ter. odobravam to, kar se je zgodilo, ne kesam se storjenega, nihil mutat de uxore Ter. ne spremeni svojega mnenja, drži se svojega mnenja, neque nunc muto Ci. ostajam pri tem, ne kesam se; med. spremeniti (spreminjati se), sprevreči (sprevračati) se, predrugačiti (predrugačevati) se, izpriditi se, (po)kvariti se: mutata est voluntas N. ali fortuna C., venti mutati V., vinum mutatum H. splesnelo, plesnivo vino, (balsamum) melle mutatum Plin., bona facile mutantur in peius Q. se zlahka sprevržejo; z gr. acc.: mutata suos cursus flumina V. ki so spremenile svoj (naravni) tok; act. mutare = med. mutari ali se mutare: mores quantum mutaverint L., ut nihil odor mutaret L., annona nihil mutavit L. se ni spremenila, je ostala nespremenjena, aestus mutabat T. se je obračala, in superbiam mutans T., numquid muto (sc. me): Pl. sem mar umaknil besedo?; occ.
a) spremeniti (spreminjati) = preoblikovati, pretvoriti (pretvarjati): Circa socios mutavit Ulixis H., m. viros in deforme animal O., mutari in marem Plin., mutor in alitem H. = mutari alite O., mutari Nilo (v Nil) Sen. ph., quantum mutatus ab illo Hectore, qui … V., kako drugačen od onega Hektorja; tako tudi longe mutatus ab illo Sampsone, qui … Ambr.
b) različen biti, razlikovati se: tantum (sc. Suffenus iste) abhorret ac mutat Cat., pastiones hoc (v tem) mutant, quod … Varr., quantum mutare a Menandro Caecilius visus est Gell., inter duas filias regum quid mutet inter Antigonam et Tulliam Varr. ap. Gell. kakšna razlika je; impers. non mutat s quod ali an nič ne de, dejansko ni nobene razlike: Icti.
c) popraviti (popravljati), izboljš(ev)ati: factum si quem mutare Ter.
d) spremeniti (spreminjati) = preprič(ev)ati, nagniti (nagibati) k čemu, ukloniti (uklanjati) čemu: mutati Laurentes V., animi mutati ad misericordiam L., mutatae adgnoscunt V. skesane, insania mutat mentem V. zbega, zmede.

Opomba: Star. cj. pf. mutassis = mutaveris: Pl.; inf. mutarier: Pl., Lucr.

na prep.

I. (s tožilnikom)

1. (za izražanje premikanja k) su, sopra, in; addosso, a:
na glavo dati mettere in testa, sulla testa
natakniti na kol impalare
zadeti na oviro urtare contro un ostacolo
priti na misel venire in mente
obesiti na steno appendere al muro
trkati na vrata bussare alla porta
vreči se na koga gettarsi addosso a qcn.

2. (za izražanje cilja) a, in, su:
oditi na deželo andare in campagna
iti na pot andare in viaggio
okno gleda na cesto la finestra dà sulla strada
šport. streljati na vrata tirare in porta

3. (za izražanje delitve, razdeljevanja) a, in:
sto tolarjev na osebo cento talleri a testa
voziti sto kilometrov na uro viaggiare a cento chilometri all'ora

4. (za izražanje končne meje, natančne mere, velike količine) a:
temperatura pade na ničlo la temperatura scende a zero gradi
bilo jih je na tisoče ce n'erano a migliaia

5. (za izražanje usmerjenosti duševne dejavnosti) a, di:
spoznati se na glasbo intendersi di musica
misliti na prihodnost pensare al futuro

6. (za izražanje časovne opredelitve) ○; a, di:
državni praznik bo prišel na nedeljo la festa nazionale verrà di domenica
na vsake tri tedne ga obišče gli fa visita ogni tre mesi

7. (za izražanje približevanja časovni meji) ○; a, in:
tri četrt na osem otto meno un quarto, un quarto alle otto
vrnil se bo na jesen tornerà in autunno

8. (za izražanje načina, kako dejanje poteka) a, in, per:
na dolgo pisati o scrivere per esteso di
znati na pamet sapere a memoria
na vsak način in ogni modo

9. (za izražanje sredstva) a:
igrati na klavir suonare il pianoforte, al pianoforte
motor na bencin motore a benzina
mlin na veter mulino a vento

10. (za izražanje omejevanja) di:
slep na eno oko cieco di un occhio

11. (za izražanje vzroka) a, su, per:
na željo su desiderio
odgovoriti na vprašanje rispondere alla domanda

12. (za izražanje namena) a, in:
iti na delo, na lov andare al lavoro, a caccia
blago na prodaj merce in vendita

II. (z mestnikom)

1. (za izražanje stanja) a, in, su, addosso, per; knjiž. in sede di:
na cesti je gost promet per le strade il traffico è intenso
kozarec je na mizi il bicchiere è sul tavolo
klobuk na glavi cappello in testa
imeti na sebi, nositi portare addosso
na izpitih agli esami, in sede di esami

2. (z glagolskim samostalnikom za izražanje dejavnosti) a, presso, in, su, da:
biti na lovu, na plesu essere alla caccia, al ballo
pri nas je na stanovanju alloggia da noi
zaposlen na pošti impiegato alla posta, presso la posta
je na delu v Berlinu, v Nemčiji lavora a Berlino, in Germania

3. (za izražanje splošnega stanja) in, a:
biti na boljšem essere in vantaggio
imeti na skrbi, na sumu avere in cura, in sospetto

4. (za izražanje omejevanja) a, di:
bolan na pljučih malato ai polmoni

5. (za izražanje sredstva, orodja) a, in, con:
kuhati na olju cuocere in olio
peljati se na kolesu andare in bicicletta
učiti se na napakah imparare dagli errori
pren. na mojo čast parola d'onore
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
na daleč se koga ogniti, izogibati tenersi alla larga da qcn.
biti na dobrem glasu godere di buona fama, reputazione
veliko dati nase avere un'alta opinione di se
vsa skrb leži na njegovih ramenih ogni cura, responsabilità ricade sulle sue spalle; a tutto deve provvedere lui
na tebi je, kako bo stvar potekala dipende da te come andrà a finire
glagoli na -ati i verbi in -ati
a na kvadrat (a²) a al quadrato
alergija na beljakovine allergia alle proteine
šah. biti na potezi muovere
biti na vrsti toccare a
teh. pogon na sprednji kolesi trazione anteriore
na levo, na desno a sinistra, a destra
na zdravje! (alla) salute!
na vrat na nos di punto in bianco, in fretta e furia

napàd attack; aggression; raid; impetus; assault; (roparski) holdup; (juriš) charge, onset, onslaught

zračni napàd air raid; (vpad v deželo) invasion, inroad, incursion, raid, arhaično irruption; (izpad iz obleganega mesta) sally; (roparski pohod) foray; (sunek) thrust
nenaden napàd medicina seizure, fit, (srčni) heart attack
silovit napàd attack in force
napàd mraza onset of cold
izvesti napàd to carry out an attack
odbiti napàd to repel (ali to repulse) an attack
začeti napàd to open an attack, to strike the first blow
zatrobiti k napàdu, za napàd to sound the charge
hud zračni napàd blitz

napásti (napádem) attaquer (par surprise), assaillir, agresser

napasti v jurišu donner l'assaut
nenadoma napasti attaquer à l'improviste (ali par surprise), (sur)prendre à l'improviste
z vojsko napasti deželo envahir un pays, porter la guerre dans un pays
zahrbtno koga napasti tirer dans le dos de quelqu'un

napásti

mil atacar (tudi fig), asaltar (tudi fig); agredir
napasti v jurišu lanzarse al asalto
z vojno napasti invadir (deželo un país)
zahrbtno napasti koga atacar a alg por la espalda

obrêsti² (obredem) to tour; to visit

obrêsti bolnišnice to visit hospitals
obrêsti trgovine to go on a shopping trip, to tour the shops
obrêsti Francijo to tour France
obrêsti vso deželo to travel all over the country

occupare

A) v. tr. (pres. ōccupo)

1. zasesti; zavzeti; okupirati:
il nemico occupò tutto il paese sovražnik je zasedel vso deželo
occupare un posto zasesti mesto, sedež; sesti
occupare un appartamento vseliti se v stanovanje
occupare il Palazzo d'Inverno pren. nasilno prevzeti oblast

2. biti (na položaju), imeti funkcijo, opravljati dolžnost; zaposliti, zaposlovati:
occupare la carica di segretario biti tajnik
l'hano occupato alle poste zaposlili so ga na pošti

3. zasesti, zasedati prostor:
le macchine occupano tutto il marciapiede avtomobili zasedajo ves pločnik
occupare la vista pren. ovirati pogled

4. (utilizzare) uporabiti, uporabljati; izkoristiti, izkoriščati:
occupare il tempo libero (con) izkoriščati prosti čas (s, z)

B) ➞ occuparsi v. rifl. (pres. mi ōccupo)

1. ukvarjati se (s, z), baviti se (s, z); skrbeti (za):
occuparsi di filatelia ukvarjati se s filatelijo
occuparsi degli ospiti skrbeti za goste

2. zaposliti, zaposlovati se:
occuparsi in una ditta di export zaposliti se v izvoznem podjetju

3. (impicciarsi) vtikati nos:
occuparsi dei fatti altrui vtikati nos v tuje zadeve

occuper [ɔküpe] verbe transitif zasesti, okupirati; zavze(ma)ti; zaposliti

occuper un pays zasesti, okupirati deželo
cette table occupe trop de place ta miza zavzema preveč prostora
occuper un appartement stanovati
nous occupons le rez-de-chaussée stanujemo v pritličju
occuper 100 ouvriers zaposliti 100 delavcev, dati delo 100 delavcem
ce travail m'occupe beaucoup to delo me zelo zaposluje, mi jemlje mnogo časa
encore 3 heures à occuper še 3 ure je treba napolniti s kakim delom
à quoi peut-on occuper le temps? s čim lahko ubijemo čas?
occuper le poste de directeur zavzemati direktorsko mesto
s'occuper de ukvarjati se z, baviti se z, brigati se za, biti zaposlen z
s'occuper de chimie baviti se s kemijo
ne pas s'occuper de politique ne se ukvarjati s politiko
personne ne s'occupe du pauvre vieillard nihče se ne briga za ubogega starčka
je ne sais à quoi m'occuper ne vem, s čim naj se zaposlim, kaj naj počenjam
histoire de s'occuper da se kaj dela, da nismo brez dela

oglédati (si) (-am (si)) | ogledováti (si) (-újem (si))

A) perf., imperf. refl. visitare; esaminare; ispezionare; voj. perlustrare:
ogledati si deželo visitare il paese
ogledati si film visionare un film
ogledati si mesto mimogrede vedere una città di passaggio

B) oglédati se (-am se) | ogledováti se (-újem se) perf., imperf. refl.

1. (poiskati, iskati) cercare:
ogledati se za delom cercare un lavoro

2. redko (razgledati se, razgledovati se) guardare intorno

okupirati glagol
1. (zavzeti z vojaško silo) ▸ megszáll, okkupálNe bi se mogel sprijazniti s tem, da bi deželo okupirala tuja vojska. ▸ Nem tudnék belenyugodni abba, ha egy idegen hadsereg megszállná az országot.Med drugo svetovno vojno je nemška armada okupirala celotno ukrajinsko ozemlje. ▸ A második világháború alatt a német hadsereg Ukrajna teljes területét megszállta.

2. izraža neodobravanje (množično zasesti) ▸ ellep, megszállOtok Phuket je bil med prvimi, ki so ga okupirali turisti. ▸ Phuket volt az egyik első sziget, amelyet elleptek a turisták.V zadnjih desetih letih so Ljubljano okupirali avtomobili. ▸ Az elmúlt tíz évben az autók ellepték Ljubljanát.Še danes zbiram plišaste igrače, ki so dobesedno okupirale mojo sobo. ▸ Még mindig gyűjtöm a plüssjátékokat, amelyek szó szerint ellepték a szobámat.
Skoraj nepopisna gneča je v dopoldanskih urah dobesedno okupirala razstavišče. ▸ A délelőtti órákban szinte leírhatatlan tömeg lepte el a kiállítóteret.
3. (zahtevati veliko pozornosti) ▸ leköt, lefoglalDružinske težave bodo popolnoma okupirale vaše misli. ▸ A családi problémák teljesen lekötik a gondolatait.
Prijatelji vas bodo okupirali, preveč časa boste preživeli z njimi, zato se jih boste seveda naveličali. ▸ A barátok lekötik majd önt, túl sok időt tölt velük, és természetesen megunja őket.
Jaz sem se potem kmalu odselila od doma in služba me je okupirala. ▸ Aztán hamarosan elköltöztem otthonról, és a munka teljesen lefoglalt.

otróci children pl; little ones pl; (potomstvo) issue, progeny, descendants pl, offspring

brez otrok childless, without issue
prijatelj otrok a friend of children
evakuacija otrok na deželo evacuation of children to the country
vzgoja otrok education of children
znižanje (voznine ipd.) za otroke reduction for children
otróci in norci govoré resnico children and fools tell the truth

parcourir* [-kurir] verbe transitif preteči, prevoziti, preleteti, prepotovati; hitro, bežno prebrati, pregledati

parcourir un pays en touriste prepotovati deželo kot turist
parcourir une distance en trois heures prevoziti razdaljo (progo) v treh urah
parcourir une lettre, un journal hitro prebrati pismo, časopis
parcourir des yeux, du regard preleteti z očmi, s pogledom

partie [parti] féminin del; vloga (tudi théâtre); stranka; partija; igra; izlet; commerce knjigovodstvo; stroka, doména, specialnost; pluriel spolni organi

en partie deloma
en grande partie večidel
pour la plus grande partie večinoma, večidel
en deux, plusieurs parties dvo-, večdelen
partie adverse (juridique) nasprotna stranka (v pravdi)
partie arrière, devant, inférieure, supérieure zadnji, srednji, spodnji, zgornji del
parties belligérantes vojskujoče se sile
partie de campagne izlet na deželo
partie civile zasebni tožnik
partie constituante sestavni del
partie constitutive, intégrante bistven sestavni del
partie contractante pogodbena stranka, pogodbenik
partie du discours (grammaire) besedna vrsta
partie intéressée prizadeta, udeležena stranka
parties pluriel (naturelles, sexuelles, génitales) spolni organi
partie plaidante, au procès pravdna stranka
partie prenante (s)prejemnik
partie publique državni pravdnik
partie de revanche revanšna igra
partie simultanée (šah) simultanka
coup masculin de partie odločilen vzetek, met, udarec (v igri)
tenue féminin des livres en partie simple, double enostavno, dvojno knjigovodstvo
avoir affaire à forte partie imeti posla z močnim nasprotnikom
connaître sa partie poznati svojo stroko
se constituer, se porter partie civile nastopiti kot (zasebna) tožeča stranka, kot tožnik; (poleg kazni) zahtevati odškodnino za povzročeno škodo pri prestopku
il vous donne la partie belle on je uslužen do vas, vam gre na roko, vam olajšuje stvar
être de la partie biti zraven; sodelovati
être juge et partie biti sodnik v stvari, v kateri smo tudi sami prizadeti
la chimie n'est pas ma partie kemija ni moja stroka, domena
faire partie de spadati k, biti del (česa)
faire les parties (grammaire) konstruirati (stavek)
gagner, perdre la partie dobiti, izgubiti partijo (igre)
prendre quelqu'un à partie napasti koga, (sodno) tožiti koga
quitter, abandonner la partie opustiti igro; odnehati
tenir la partie ne odnehati

percorrere^* v. tr. (pres. percorro)

1. (attraversare) teči skozi:
il Po percorre la pianura Padana Pad teče skozi Padsko nižino

2. prepotovati; pren. preleteti:
percorrere in lungo e in largo il paese prepotovati deželo po dolgem in počez
percorrere con l'occhio l'orizzonte s pogledom preleteti obzorje

per-dūcō -ere -dūxī -ductum (per in dūcere)

I.

1. (do cilja ali srečno) pripeljati, privesti, dovesti, spraviti: aliquem Romam L., legionem in Allobrogas perduxit C., aliquem ad Caesarem C., omnes naves incolumes C., bovem ad stabula V.

2. occ.
a) napelj(ev)ati, navrniti (navračati), spelj(ev)ati: aquam Claudiam L. epit., aquam in coloniam Traianus ap. Plin. iun.
b) (zid, jarek, pot, zgradbo, gradnjo) izpeljati, speljati, narediti, napraviti, postaviti, sezidati, zgraditi itd. od … do: a lucu ad montem murum fossamque perducit C., munitiones ex castellis in proxima castella C., viam a Bononiā Arretium L., porticum a portā ad … L.
c) (po)spremiti (spremljati): Dionem Syracusas N.
d) (kot zvodnik komu žensko) privesti, pripeljati, zvoditi, (zvodniško) spraviti skupaj, zapeljati: O., Suet., Lact. idr., Tertia perducta a tibicine Ci., perduci poterat tam pudica? H.
e) (koga kot jetnika v tujo deželo) odvesti, odpeljati: is (sc. Paulus) in Britanniam missus, ut militares quosdam perduceret ausos conspirasse Magnentio Amm.

3. metaf.
a) pripeljati (privesti prignati, dotirati, pritirati) koga, kaj do česa, dognati kaj do česa, pripeljati (privesti, dovesti) koga do česa, spraviti koga do česa, privesti koga k čemu: Varr., Cu. idr., eo rem perduxit N., hominem ad summam dignitatem C. ali ad honores amplissimos Ci. povzdigniti, aliquem ad furorem, ad exitum, ad mortem Ci.
b) spraviti koga k čemu, pripraviti koga do česa, premakniti koga v (na) kaj, k čemu, nagniti (nagibati) koga k čemu, usmeriti (usmerjati) koga k čemu: cum perducere eum non posset N., eo est perductus N. pustil se je nagniti k temu, aliquem ad (in C.) suam sententiam Ci., eos pollicitationibus ad se C. pridobiti si, ad studium sui S., aliquem ad societatem periculi N. da se soudeleži nevarnosti, si dictis nequis perduci, ut vera haec credas Pl.
c) nadaljevati do … , v pass. tudi = trajati do … : (sc. agri colendi studia) ad centesimum annum Ci., orationibus in noctem perductis L., a primā pueritiā usque ad ultimum eius diem familiarem amicitiam Sen. rh., altercationem in serum L.; occ. zavleči (zavlačevati), zatezati, odlašati do (v) … : rem disputationibus ad mediam noctem C. —

II. (po)srkati, vpi(ja)ti, (iz)piti: totum liquorem Arn. poet., poculum continuo haustu Ap. —

III.

1. prevleči, prekriti, (na)maziliti: hinc illud subiit, auro sacras quod ovato perducis facies (sc. deorum) Pers., corpus odore ambrosiae V. z dišečo ambrozijo.

2. s premazom izbrisati, prečrtati: nomen Icti.

Opomba: Sinkop. pf. perduxti (= perduxisti): Mart.

podjármiti to subjugate, to subdue, to bring under subjection; to enslave; to conquer, to vanquish

podjármiti si deželo to subject a country to one's rule

podólgem adv. per il lungo:
pren. podolgem in počez prehoditi deželo girare un paese per il lungo e per il largo, in lungo e in largo

podredíti to subordinate; to subject (to)

podredíti si deželo to subject a country to one's rule (ali sway)

podvréči to subjugate, to subject, to subdue, to bring under control, to submit

podvréči se to submit (to); to undergo (čemu something); to subject oneself (operaciji to an operation), to undergo an operation
podvréči si deželo to subject a country to one's rule (ali sway)